HOME / Poglavje II / Plače

Načelo 6

Plače

Podatki o plačah in kolektivnih pogajanjih kažejo, da trendi v plačah ostajajo umirjeni in konvergence navzgor ni. To je predvsem posledica:

  • Neuspeh pri zagotavljanju spoštovanja pravice do kolektivnih pogajanj in rast praks propadanja sindikatov sta privedla do zmanjšana pokritost s kolektivnimi pogodbami.
  • Predpisane minimalne plače, ki - kjer obstajajo - so v večini držav članic postavljeni pod prag spodobnosti in delavcem in njihovim družinam ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda ter ne zagotavljajo sodelovanja socialnih partnerjev.
  • Pravila Pakta stabilnosti in rasti (SGP), ki povzročajo pretiran pritisk na nacionalne sisteme in trojke, ki so uničili kolektivna pogajanja.
  • Preveč delavcev, ki niso zajeti v kolektivnih pogodbah, ampak le v osebnih pogodbah

Med državami članicami in znotraj njih ostajajo velike razlike v višini plač in kolektivnih pogajanj. To povzroča socialni damping, ki ima pretežno negativne učinke na najnižji segment trga dela. Poleg tega ima neprimerno in nepravično določanje plač, povezano z neupoštevanjem pravic kolektivnih pogajanj negativni vpliv na plače višje na plačni lestvici, kar vodi k zmanjšanju notranjega povpraševanja kot glavnega gonilnega elementa gospodarske rasti v EU - zlasti v razmerah gospodarske krize, ki jo trenutno povzroča pandemija COVID 19.

Zato je bistvenega pomena zagotoviti, da se v vseh državah članicah v celoti spoštujejo pravice delavcev do kolektivnih pogajanj in poštenega plačila. Treba je določiti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in spodbuditi konvergenco plač navzgor. Evropska direktiva o ustreznih minimalnih plačah ima pri tem ključno vlogo. Ta direktiva mora zagotoviti, da zakonsko določene minimalne plače ne smejo pasti pod prag spodobnosti in so ustrezne ter so opredeljene s polnim sodelovanjem socialnih partnerjev. Poleg tega mora povečati sposobnost sindikatov, da se pogajajo za pravične plače in delovne pogoje ter se spoprijeti s praksami propada sindikatov, zaščititi pa mora dobro delujoče sisteme kolektivnih pogajanj in industrijskih odnosov.

Konvergenca plač navzgor v Evropi bi premostila razlike v plačah med državami in znotraj njih (zlasti med vzhodom in zahodom) in izboljšati delež plač v gospodarstvu, zmanjšati neenakosti ter povečati notranje povpraševanje in produktivnost. To je mogoče doseči z:

  • Evropsko direktivo o ustreznih minimalnih plačah je treba spremeniti, da se zagotovi spoštovanje pravice sindikatov do kolektivnih pogajanj, odprava praks razpada sindikatov in zagotovilo, da se zakonsko določene minimalne plače povečajo;
  • Zagotavljanje tega samo delodajalci, ki spoštujejo pravico delavcev do kolektivnih pogajanj in izvajanja ustreznih kolektivnih pogodb, lahko dobijo javna naročila, nepovratna sredstva, sredstva, plačilo SKP, SURE, načrt za oživitev itd .;
  • Ukrepi in ukrepi, ki spodbujajo pravice in zmožnosti kolektivnih pogajanj, tudi v okviru orodij za ekonomsko in socialno upravljanje, kot so evropski semester, smernice za zaposlovanje, EPSR in socialni pregled.

Direktiva EU za reševanje razlike v plačah med spoloma in zavezujoči ukrepi glede preglednosti plač, vključno z razjasnitvijo načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki delavcem in sindikatom omogoča dostop do informacij o merilih, ki odločajo o višini plač, in pogajanje za delo enake vrednosti, je potrebno tudi za zagotovitev enakega plačila moških in žensk.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Okvirna direktiva, ki zagotavlja, da zakonsko določene minimalne plače niso postavljene pod prag spodobnosti in so opredeljene s sodelovanjem socialnih partnerjev
  2. Direktiva EU za odpravo razlik v plačah med spoloma in zavezujoče ukrepe za preglednost plač, vključno z razjasnitvijo načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki delavcem in sindikatom omogoča dostop do informacij o merilih, ki odločajo o višini plač, in pogajanje za delo enake vrednosti.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. 1. Nacionalni akcijski načrti, ki so jih države članice pripravile v posvetovanju s socialnimi partnerji za spodbujanje kolektivnih pogajanj kot del okvirne direktive o kolektivnih pogajanjih in poštenih minimalnih plačah.
  2. V procesu semester EU: program ukrepov za plače.