Načelo 8

Socialni dialog je predpogoj za dostojno delo in poštene plače ter ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic. V okviru izvajanja akcijskega načrta stebra ETUC poudarja, da učinkovit socialni dialog zahteva, da imajo socialni partnerji dovolj sredstev in strokovnega znanja za pogajanja in izvajanje sporazumov. Podpora za krepitev zmogljivosti je ključnega pomena in za okrevanje po krizi COVID-19 brez primere bodo potrebne močne organizacije socialnih partnerjev. Poleg tega je treba ohraniti pristojnosti socialnega dialoga za obe strani industrije, kar pomeni, da mora imeti Komisija posvetovanja s socialnimi partnerji prednost pred javnimi posvetovanji in zagotoviti, da so sindikati vključeni kot predstavniki strani dela. Prav tako ne smemo zamenjevati dialoga civilne družbe s socialnim dialogom, spodbujati moramo dialog civilne družbe, vendar ne na način, ki spodkopava sindikate ali dvostranski socialni dialog. Socialni dialog ima osrednjo vlogo pri krepitvi socialnih pravic in krepitvi trajnostne in vključujoče rasti. Evropski socialni partnerji morajo igrati vlogo pri uresničevanju in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic v skladu s svojo avtonomijo in posebnimi pravicami. Poleg tega je bistveno, da akcijski načrt podpira evropski socialni dialog in njegove izide. Evropski socialni partnerji lahko prispevajo k vzpostavitvi minimalnih pravic in krepitvi socialne razsežnosti enotnega trga s stališči na ravni EU, skupnimi analizami in po potrebi s podpisom avtonomnih sporazumov, katerih cilj je tudi vzpostavitev in delovanje inovativnih orodij in zakonodaje EU. Vlogo socialnega dialoga v zgodnjih, vmesnih in izvedbenih fazah razvoja politike in zakonodaje je treba razviti v predvidljiv in zajamčen proces in potrebujemo zagotovilo o posebnih pravicah sindikata kot socialnega partnerja, ki zastopa delavce.

Indeks vključenosti sindikatov ETUC za semester EU kaže, da prizadevanja za vzpostavitev pravice socialnih partnerjev do vključenosti v semester EU ne prinašajo rezultatov. Zlasti zadeva nacionalno razsežnost evropskega semestra. Evropsko pravilo (morda z novo direktivo ali s spremembami Uredbe 1466/1997) bi lahko določilo obveznost za nacionalne vlade, da se ob mejniku semestra posvetujejo s socialnimi partnerji, skupaj z nekaterimi merili kakovosti, kot so ustrezen čas, ustrezna raven dialoga, pomemben dostop do informacij in zagotavljanje materialnih in nematerialnih zmogljivosti socialnih partnerjev.

Vključenost zaposlenih v procese odločanja v podjetju je ogrožena zaradi mobilnosti podjetij na enotnem trgu. Dokazi kažejo, da se korporativne odločitve pogosto sprejemajo, da se prepreči sodelovanje zaposlenih. Na primer pomanjkljivosti v nacionalni zakonodaji, ki prenašajo direktive EU, in zlasti prenovljena direktiva o evropskih delavskih tokovih, ovirajo pravice do obveščanja in posvetovanja. Sankcije, predvidene v nacionalni zakonodaji, so redko sorazmerne, učinkovite in odvračilne. Pravice do obveščanja in posvetovanja ne omogočajo vključevanja in zaščite delavcev. Zakonodaja EU bi morala v Evropi spodbuditi konvergenco navzgor.

V skladu z načelom 8 bi bilo treba za primer pravica delavcev (neodvisno od narave njihove delovne pogodbe) do kolektivnih pogajanj. Pravica do kolektivnih pogajanj je temeljna pravica, ki jo kot taka priznava EU. Kolektivne pogodbe o družbenih koristih prinašajo v smislu pravičnosti, enakih konkurenčnih pogojev in družbenega napredka takšne sporazume, ki zajemajo nestandardne delavce in delavce v podjetjih s platformo (vključno s samozaposlenimi), treba šteti, da popolnoma ne spadajo na področje uporabe člena 101 PDEU in nacionalnih pravil o konkurenci. Konkurenčno pravo EU in nacionalna konkurenčna pravila je treba razlagati v luči temeljnih pravic, pri čemer je treba priznati pravico do kolektivnih pogajanj za vse delavce, netipične delavce in delavce na platformah (vključno s samozaposlenimi).

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Vlagajte v socialni dialog za izboljšanje medsektorskega in sektorskega socialnega dialoga na evropski ravni za razvoj zmogljivosti socialnih partnerjev za pogajanja in sodelovanje s svojimi člani, tudi v digitalnem okolju.
2. Zagotoviti jasna, pregledna in zajamčena pravila s polno udeležbo socialnih partnerjev, na katera se lahko zanesemo pri ukrepih, ki jih bo Komisija sprejela za predložitev sporazumov o socialnih partnerjih v sprejetje v zavezujočih oblikah
3. Spoštujte posebne pravice sindikatov kot socialnih partnerjev, ki zastopajo delavce
4. Podpreti socialne partnerje pri izvajanju avtonomnih okvirnih sporazumov z namenskim financiranjem, povezanim s sporazumi
5. Zagotovite namensko finančno podporo socialnim partnerjem za reševanje krize COVID-19, da bodo lahko v celoti odigrali svojo vlogo pri okrevanju.
6. Okrepiti pravico delavcev do kolektivnih pogajanj z odpravo praks razpada sindikatov in s postopki javnih naročil, ki oddajajo naročila samo podjetjem, ki uporabljajo kolektivno pogodbo.
7. Povečati sredstva v večletnem finančnem okviru za usposabljanje predstavniških organov delavcev. Povečati sredstva za pobude v podporo ustanavljanju in pravilnemu delovanju evropskih delovnih svetov in drugih nadnacionalnih teles za obveščanje in posvetovanje z delavci.