HOME / Poglavje II / Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

Načelo 10

Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

COVID-19 je največji zdravstveni, gospodarski in socialni izziv v zgodovini Evropske unije. Razsežnost Varnost in zdravje pri delu je temeljni del evropske strategije za omejevanje širjenja virusa in za ohranjanje gospodarskih dejavnosti. Za boj proti širjenju COVID-19 so bili izvedeni številni nacionalni ukrepi, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na delovna mesta in se vozijo na delo.

Od izbruha COVID-19 so delavci v številnih sektorjih (med njimi večinoma ženske) še naprej fizično prisotni na delovnem mestu, na fronti, v boju proti virusu, na primer v zdravstvu, čistilni industriji in trgovini. V okviru drugega vala okužbe so vlade opustile ukrepe za zaustavitev in vzpostavile nadzorovan ponovni prevzem dela in dostop do delovnega mesta. Uspeh strategije izstopa iz EU bo v veliki meri odvisen od oblikovanja učinkovitih politik, ki ustrezajo varnosti in zdravju pri delu.

Ukrepi za varnost in zdravje pri delu z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami nudijo praktično podporo za vrnitev na delovno mesto. Ključno je sodelovanje sindikatov pri razvoju takšnih ukrepov. Ustrezni preventivni ukrepi delodajalcev bodo pripomogli k varni in zdravi vrnitvi na delovno mesto po zmernosti ukrepov zadrževanja, zlasti ukrepov fizičnega oddaljevanja in razpoložljivosti osebne zaščitne opreme. Prispevajo tudi k izkoreninjenju prenosa COVID-19.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Hitro sprejetje odločitve Evropske komisije o vključitvi Covid-19 na seznam bioloških dejavnikov v Prilogi III k Direktivi 2000/54 / ES o zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.
  2. Priznanje Covid-19 kot poklicne bolezni v vseh sektorjih in vsem delavcem, ne glede na njihov status.
  3. Spremljanje in okrepitev prenosa direktiv 2017/2398, 2019/130 in 2019/983 ter izvrševanje veljavnega pravnega reda EU.
  4. Razviti in uresničevati naše zahteve glede ničesar, povezanega z delom, vključno z razvojem ocen tveganja in revizijo direktive o azbestu.
  5. Nadaljevati z izvajanjem direktiv EU o psihosocialnih tveganjih (PSR) in mišično-skeletnih boleznih (MSD).

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Razviti in uresničevati strategijo ničelne tolerance smrtnih nesreč in preprečevanja nesreč pri delu. „Vizija nesreč s smrtnim izidom“ v prihodnji strategiji EU za varnost in zdravje pri delu.
  2. Kartiranje vloge predstavnikov zaposlenih in ocena učinkovitosti sindikalnih pravic za zagotovitev dejanskega uveljavljanja zakonodaje EU o varnosti in zdravju na delovnem mestu.
  3. Razviti enotno / enotno standardno metodologijo in skupni informacijski sistem v EU o: poročanju o poklicnih nesrečah, informacijah o zavarovalnih sistemih za poklicne nesreče in bolezni ter izmenjavi dobrih praks.