POGLAVJE II (24 – 29)

PRAVILNI DELOVNI POGOJI

 

  • Obravnavo prekarnega dela je treba prepoznati kot prednostno nalogo. Odprava prekarnega dela z zagotavljanjem zakonskih pravic do pogodb za nedoločen čas in dela s polnim delovnim časom. Prepoved pogodb na zahtevo in pogodb brez delovnega časa ter drugih ureditev in oblik prekarnega dela, s čimer bodo pogodbe za nedoločen čas postale standard, s poudarkom na delavcih, zaposlenih v novih oblikah dela in v digitalnem gospodarstvu/platformah. Pogajanje o ambiciozni direktivi o kakovostnih pripravništvih za zmanjšanje socialne izključenosti med mladimi. Zagotavljanje kakovostnih delovnih mest in izboljšanje delovnih pogojev je ključnega pomena za reševanje pomanjkanja delovne sile. Najboljši način za zagotavljanje kakovosti delovnih mest in pravičnih delovnih pogojev je spodbujanje in krepitev kolektivnih pogajanj, zlasti na sektorski in medsektorski ravni. Povečanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji bi moralo biti prednostna naloga v vseh državah članicah in bi moralo spodbuditi odločne ukrepe, vključno z ambicioznim prenosom direktive o ustreznih minimalnih plačah, ki cilja na 80-odstotno pokritost, in direktive o preglednosti plačil glede na spol.

  • Zaščita in krepitev sindikalnih in delavskih pravic, vključno s splošno pravico do organiziranja, dostopom sindikatov do delovnih mest, pravico do kolektivnega pogajanja in pravico do stavke. Napade na sindikate je treba preprečiti: razbijanje sindikatov mora biti kaznivo! To je potrebno za obrambo in krepitev demokracije v Evropi.
  • Učinkovito ukrepanje EU za zaščito delovnih mest in dohodkov, vključno s pokojninami, z odločnimi ukrepi za obravnavo socialne razsežnosti krize življenjskih stroškov. Ključnega pomena je spodbujanje zvišanja plač in podpiranje konvergence dohodkov in delovnih pogojev navzgor.
    Predstavljamo a Evropski okvir za spodbujanje konvergence plač navzgor ter zagotoviti, da multinacionalna podjetja priznavajo sindikate in se z njimi pogajajo o kolektivnih pogodbah na nacionalni ravni v vseh državah, v katerih delujejo, ter opredeliti pot do enakega plačila za delo enake vrednosti glede na plače, izplačane delavcem v različnih državah.
  • Doseganje podnebnih ciljev z a samo prehod. Uvedba direktive za pravičen prehod v svetu dela s predvidevanjem in obvladovanjem sprememb, ki temelji na načelih vključevanja sindikatov in kolektivnih pogajanj.
  • Povečanje nadzora delavcev nad fleksibilnostjo delovnega časa in skrajšanje delovnega časa, ob ohranjanju polne plače in kompenzacijskega zaposlovanja, vključno z delovnimi ureditvami, ki zagotavljajo pristop, ki spreminja spol, in za tiste, ki neprostovoljno delajo s krajšim delovnim časom, da povečajo svoje pogodbene ure.
  • Uvedba mehanizma opozarjanja, ki socialnim partnerjem omogoča, da poročajo, kadar države članice niso izpolnile svojih zavez v zvezi s socialnim dialogom. Takšen mehanizem opozarjanja bi moral: (i) biti razvit v dogovoru z medpanožnimi socialnimi partnerji na ravni EU, (ii) zagotoviti, da lahko medpanožni socialni partnerji na ravni EU posamično ali skupaj predložijo opozorilno poročilo v svojem imenu ali na v imenu nacionalnega socialnega partnerja, (iv) določi strukturo za pripravo opozorilnega poročila o primerih neustrezne vključitve socialnih partnerjev na nacionalni ravni v zvezi z jasno opredeljenimi strukturami socialne politike, (v) določi ukrepe, ki jih Komisija (vi) določiti vrsto poročila, ki ga bo pripravila Komisija o sprejetih ukrepih in zagotovljenih spremembah, (vi) omogočiti redna srečanja med panožnimi socialnimi partnerji EU razpravljati o napredku.
  • Uvedba zahteve po oceni učinka socialnega dialoga – kot bistvenega orodja za zagotavljanje spoštovanja in spodbujanja socialnega dialoga. Od zakonodajalcev EU bi morali zahtevati, da navedejo, kako so njihovi predlogi spodbujali socialni dialog – ne glede na področje (podobno kot pri testu MSP). Odbor za regulativni nadzor bi moral zagotoviti njeno uporabo in o njej poročati kot del ocen učinka ter določiti, kako bo pobuda zagotovila vključenost socialnih partnerjev ter dejavno spodbujanje socialnega dialoga in spoštovanje posebnih pravic sindikatov. Izvesti bi bilo treba tudi naknadno oceno obstoječih uredb in direktiv, da bi ugotovili in odpravili morebitne omejitve ali prakse, ki spodkopavajo socialni dialog in kolektivna pogajanja na vseh ravneh.
  • ETUC to poudarja Evropski socialni dialog potrebuje popolno in neposredno interno podporo Komisije, politično, finančno in administrativno, za medpanožni in sektorski socialni dialog. Poziv Komisije k več sporazumom socialnih partnerjev zahteva jasno politično zavezo, ustrezna sredstva in podporo Komisije za sektorski in medpanožni socialni dialog.
  • Zagotavljanje učinkovite regulacije umetne inteligence na delovnem mestu z vključitvijo načela »človek pod nadzorom« v zakonodajo EU. To med drugim vključuje polno spoštovanje delavcev in sindikalnih pravic ter polno sodelovanje sindikatov in kolektivnih pogajanj na vsakem koraku (zasnova, izvedba, ponovno vrednotenje itd.) življenjskega cikla sistema umetne inteligence. za krepitev informiranja, posvetovanja in sodelovanja sindikatov in predstavnikov delavcev pri izvajanju teh aplikacij na delovnem mestu.
  • Zavezanost k doseganju nič smrti na delovnem mestu in zaradi dela. Izboljšanje in razširitev zakonodaje EU o zdravju in varnosti pri delu ter drugih evropskih pobud za dosego tega cilja. Preprečevanje psihosocialnih tveganj ter spletnega nadlegovanja in sramotenja na delovnem mestu z evropsko direktivo. Poleg tega je ključnega pomena prilagoditev evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu za zaščito delavcev pred nastajajočimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, ter ustreznih strategij prilagajanja in ublažitve. Uvedba zakonodaje EU, ki določa temperaturne omejitve za delo, na prostem in v zaprtih prostorih.
  • Razvijanje pobud za zagotovitev popolnega uveljavljanja pravic delavcev in sindikatov ter krepitev inšpekcijskih služb delovnega in socialnega prava ter pritožbenih mehanizmov.
  • Uvedba splošnega pravnega okvira EU o podizvajalskih pogodbah za omejitev dolžine podizvajalske verige in zagotovitev solidarne odgovornosti, s čimer daje delavcem moč, da uveljavljajo svoje pravice, zahtevajo odškodnino in zahtevajo odgovornost podjetja. Boj proti umetnim čezmejnim dogovorom, kot so zlorabe podizvajalcev in podjetja s poštnimi nabiralniki.
  • Izboljšanje uveljavljanja pravil o mobilnosti delovne sile s strani učinkovitejšega Evropskega organa za delo (ELA). V tristranskem duhu bi morala ELA okrepiti svojo strateško udeležbo socialnih partnerjev na vseh ravneh in zagotoviti, da so socialni evropski, sektorski in nacionalni socialni partnerji vključeni v pripravo in izvajanje nalog in dejavnosti organa na strukturiran, sistematičen in pravočasen način.
  • Vzpostavitev nacionalnih služb za pomoč podjetjem in mobilnim delavcem z vprašanji o veljavni nacionalni zakonodaji. Iz proračuna EU je treba zagotoviti trajno financiranje okrepiti sindikalne svetovalne strukture na nacionalni in regionalni ravni za podporo mobilnim delavcem in delavcem migrantom na terenu, ki sindikatom učinkovito omogoča opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s pravili EU, pomaga delavcem pri uveljavljanju in uveljavljanju njihovih pravic v skladu s pravili EU o mobilnosti in delovnih migracijah.
  • Kar zadeva instrumente za zagotavljanje delovnih mest, bi evropski program, ki podpira lokalne pobude za ustvarjanje neposrednih delovnih mest, omogočil zaposlitev dolgotrajno brezposelnih prek državnega programa za iskalce zaposlitve, ki ne najdejo priložnosti na odprtem trgu dela. The Garancija za zaposlitev mora temeljiti na naslednjih glavnih načelih: i) ponujanje zaposlitvenih možnosti, ki so v skladu s posameznikovimi kompetencami in kariernimi željami; ii) prostovoljno vključevanje brezposelnih oseb brez pogojevanja v primeru zavrnitve ponudbe za delo (kot je preprečitev dostopa do nadomestil za brezposelnost) in brez posledic za udeležence, ki se odločijo zapustiti službo ali program; iii) zagotavljanje kakovostnih ponudb delovnih mest s pogodbami za nedoločen čas ter plačami in pravicami v skladu z ustrezno kolektivno pogodbo in nacionalnimi delovnimi standardi ter možnostmi izpopolnjevanja in prekvalifikacije; iv) in teritorialni pristop: strategija od spodaj navzgor, ki temelji na socialnem dialogu in sodelovanju drugih akterjev v regiji, da se zagotovi, da se program odziva na neizpolnjene potrebe ozemlja.
  • Razvijanje močnega Direktiva EWC zagotoviti učinkovit dostop do pravnega varstva in uveljavljanje pravic evropskih svetov delavcev. Uvedba zakonodajne pobude o okviru EU za obveščanje, posvetovanje in udeležbo delavcev, vključno s pravno zavezujočimi minimalnimi standardi za udeležbo delavcev v nadnacionalnih procesih prestrukturiranja.
  • Obravnava pomanjkanja popolnega in ustreznega prenosa Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v več državah članicah, kar je že izpostavila Komisija.
  • ETUC poziva Evropsko komisijo, da čim prej predloži direktivo o delu na daljavo in pravici do odklopa, da bi zagotovili ustrezne delovne pogoje za ljudi, ki delajo na daljavo, in boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem za vse delavce. Moral bi: i) zagotoviti obstoječo pravico do odklopa; ii) zagotoviti enako plačilo in obravnavo delavcev, ki delajo na daljavo; iii) varovanje zasebnosti in preprečevanje invazivnega nadzora; iv) zagotoviti, da je odločitev o delu na daljavo v rokah delavca in da ne gre za nadomeščanje delovnega mesta; v) Zagotoviti sodelovanje sindikatov s kolektivnimi pogajanji pri oblikovanju in izvajanju dela na daljavo.
  • Zagotavljanje močnega naložbe v nego in ustvariti visokokakovostno javno infrastrukturo inkluzivnih in neprofitnih storitev varstva, ki so na voljo in dostopne vsem ter zagotavljajo visokokakovostna delovna mesta v storitvah javnega varstva. Visokokakovostne javne storitve so temeljna pravica in morajo podpirati demografski, demokratični in socialno-ekonomski razvoj. Njihova razpoložljivost, ki mora biti upoštevana glede na spol, je glavni instrument za boj proti neenakostim in neenaki porazdelitvi odgovornosti za oskrbo, hkrati pa zagotavlja priložnosti in visokokakovostna delovna mesta za vse.
  • Zagotavljanje a pošten pristop k migracijam in azilu, ki temelji na pravicah. Migracije morajo biti pravične in temeljiti na človekovih pravicah, vse delavce, ne glede na narodnost, pa je treba obravnavati enako in spoštovati njihove pravice. Delovne migracije iz držav zunaj EU (3. države) bi bilo mogoče izboljšati, kar bi zagotovilo več priložnosti za zakonite in dostojne poti delovne migracije na različnih ravneh spretnosti in sektorjih. Zagotavljanje rednih migracijskih poti je edini način za zaščito delavcev migrantov in preprečevanje zlorab in izkoriščanja, vključno z lažnimi dogovori o napotitvah med državami članicami EU.