Načelo 17

80 milijonov ljudi v Evropi živi invalidno, mnogi pa so žrtve diskriminacije. Za te ljudi bi morala biti EU vir razširitve svoboda in priložnosti. Invalidi se na evropskem trgu dela soočajo s hudimi razmerami, saj je stopnja zaposlenosti 48.1% v primerjavi s 73.9% za splošno prebivalstvo. Ženske in mladi invalidi se srečujejo s še nižjo stopnjo zaposlenosti. Vendar te številke ne dajejo vpogleda v kakovost zaposlovanja. EU bi morala dodeliti sredstva, zlasti ESS +, za povečanje sredstev, ki jih države članice namenijo enakim možnostim, vključitvi infrastrukture in aktivaciji. Zakonodajna zaščita in spodbujanje invalidov na trgu dela, tako pri dostopu do zaposlitve kot pri ohranjanju delovnega mesta, se bo ocenjevalo in spremljalo v vseh državah članicah, da se zapolnijo vrzeli.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Spremljati stopnje zaposlenosti invalidov v povezavi z naložbami za aktivno vključevanje, zagotavljanje storitev, revščino in izključenost.
2. Spremljati učinkovitost obstoječih pravnih okvirov v državah članicah za vključevanje invalidov na trg dela in predvideti pravni okvir EU.

Načelo 18

Zdravstveni delavci po Evropi trdo delajo za zdravljenje in zaustavitev širjenja virusa COVID-19. V mnogih primerih je njihova naloga težja zaradi pomanjkanja osebja, neustreznih prostorov in pomanjkanja osebne zaščitne opreme in kompletov za testiranje. Evropski upravni organi in nacionalne vlade bi morali nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo zdravstvene službe prejele prepotrebna finančna sredstva in kratkoročno povečali število zaposlenih. Evropski semester obravnava trajnost in dostopnost zdravstvenih storitev. Varčevalni ukrepi so drastično zmanjšali obseg javnih storitev in njihovo dostopnost. Na začetku semestra 2019 je ETUC izjavil, da so sistemi zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe vznemirjajo in trpijo vse večji delež prebivalstva EU in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Več kot 15 držav članic kaže zelo slabo uspešnost v zdravstvu. Pokritost in dostop do dolgotrajne oskrbe je v več državah članicah nezadosten. V sektorju prevladuje neformalna oskrba, ki škodi storitvam in udeležbi žensk na trgu dela. Čeprav javnih struktur pogosto primanjkuje, so zasebne možnosti izjemno drage, nedostopne in pogosto vodijo v poslabšanje storitev in delovnih razmer v zdravstvenem sektorju. V preteklem semestrskem ciklu ni bilo predvidenih večjih naložb. Srednje- in dolgoročno so povečana javna poraba za zdravje in večje naložbe v javno zdravje ključnega pomena, ne samo za preusmeritev let nezadostne porabe v mnogih državah, temveč tudi za zagotovitev, da se zdravstveno osebje in ustanove lahko spoprimejo s prihodnjimi zahtevami. V Evropi je primanjkovalo približno milijon zdravstvenih delavcev že pred izbruhom COVID-19. Vlade morajo korenito spremeniti svoj pristop k javnemu zdravju in javnim storitvam: kratkoročne pogodbe in negotova delovna mesta v zdravstvenem sektorju niso dovolj za reševanje izrednih razmer, kot je ta.

Dostop do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe je izredna situacija v EU. Cikel EU semester je spodbujal "racionalizacijo" in "stroškovno učinkovitost", kar je pomenilo združevanje struktur, spremembo že dodeljenih sredstev, de-hospitalizacijo oskrbe, vendar skoraj nikoli javnih naložb v potrebno osebje in storitve. Izdatki za zdravje v žepu se v številnih državah članicah povečujejo. Pravila SGP so razširila področje uporabe zasebni trg, ki ljudem zagotavlja zdravstvene storitve in zavarovanje. To zmanjšuje dostop do zdravstvenih storitev, kar je eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo prebivalstva.

Oskrbovalni sektor je ključnega pomena za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda starejših. Treba je izboljšati privlačnost sektorja, da bi dvignili kakovost dela in storitev. V tem sektorju je veliko pojavnost migrantov, neprijavljenih in nedokumentiranih delavcev, zlasti migrantk. Pomembno je odpraviti vsa področja ranljivosti za ljudi, ki delajo v tem sektorju, in delavcem omogočiti, da izboljšajo svoje spretnosti in svoje delovne pogoje tako v lastno korist kot v korist uporabnikov.

EU bi si morala prizadevati za pristop, ki temelji na pravicah, in javne naložbe v univerzalne, solidarnostne in spolno odzivne sisteme socialne zaščite na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Prav tako bi si moral prizadevati za konvergenčne cilje navzgor in dodelitev sredstev za otroško, zdravstveno, starostno, dolgotrajno, invalidsko in negovalno oskrbo, da bi zagotovili splošno pokritost in kakovostno oskrbo.

Da bi zadovoljili sedanje in prihodnje potrebe starajočega se prebivalstva, večje izdatke za splošno dostopne in cenovno dostopne in kakovostne javne storitve za zdravje in dolgotrajno oskrbo je treba obravnavati kot naložbo. Preventivno oskrbo je treba okrepiti z ustreznimi politikami in financiranjem. Poklicni razvoj, usposabljanje, izobraževanje in priznavanje kariere so ključnega pomena za izboljšanje kakovosti in pokritosti nege ter zagotavljanje kakovostnih zaposlitvenih možnosti. Politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja bi morale delavce podpirati pri oskrbi. EU bi morala uvesti EU Right2Care, podprto z nacionalnimi akcijskimi načrti.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Program EU Right2Care, podprt z nacionalnimi akcijskimi načrti v okviru evropskega semestra, ki temelji na preglednih in ambicioznih ciljih
2. Spremljanje zmogljivosti, delovanja in vpliva poklicne blaginje (v nacionalnih sistemih in vloga kolektivnih pogajanj).
3. Pobude EU za krepitev odpornosti javno financiranih, univerzalnih in dostopnih zdravstvenih sistemov.

Načelo 19

Liberalizacija in privatizacija javnih storitev, vključno s čezmerno in neodgovorno uporabo javno-zasebnih partnerstev (s čimer dobiček postavi nad interese ljudi) družbi in večini prebivalstva odvzeti bistvena orodja za zadovoljevanje njihovih potreb. Neizpolnjene potrebe, pomanjkanje cenovno dostopnih javnih struktur in predrage zasebne ponudbe najdemo v ključnih sektorjih, ki vplivajo na kakovost življenja Evropejcev, kot so zdravje in oskrba, izobraževanje in usposabljanje, varstvo otrok in nastanitev.

Javne storitve - od zdravstva, oskrbe otrok in starejših, izobraževanja in usposabljanja ter služb za zaposlovanje, prometa, vode, odpadkov, energije, socialnih stanovanj, informacij in socialnih storitev do pravosodnih sistemov in celotne infrastrukture - predstavljajo hrbtenico evropskega zagotavljanja storitev in skupnega blaga za državljane in prebivalce. Kakovostne in dostopne javne storitve in zagotavljanje skupnega blaga so temeljna pravica. Bistvenega pomena so za boj proti neenakosti in socialni izključenosti, za zagotovitev enake obravnave in za reševanje socialnih, ekonomskih demografskih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa.

Socialna stanovanja in dostojna stanovanja za vsa gospodinjstva so steber številnih socialnih modelov po Evropi. V zvezi s tem bi bilo treba v povezavi s samo prehodi in vključitvijo agende UN2030 več poudarka nameniti boju proti revščini v gospodinjstvih.

Države članice bi lahko (tudi prek semestra) sprejele ukrepe za aktivnejše posredovanje pri nadzoru in oblikovanju zasebni stanovanjski trgnpr. z gradbenimi dovoljenji, nadzorom najemnin, obdavčitvijo 2. nepremičnin itd. in za preprečevanje špekulacij.

Načela 19 in 20 je treba na splošno razumeti kot most med agendo UN2030 in EPSR, da bi preprečili revščino, pregnali lakoto in pomanjkanje, spodbujali dobro zdravje, zagotovili enake možnosti in trajnostna mesta in kmetijstvo. Človekova pravica do vode in sanitarij, ki so jo Združeni narodi priznali v ciljih socialnega razvoja (SDG), mora biti podprta s konkretnimi predlogi, da bo dostopna vsem.

Lokalni delavci, mobilni delavci in delavci migranti, ne glede na njihov priseljenski status ali državljanstvo, morajo imeti enake pravice in imeti morajo enako obravnavo, kakovostna delovna mesta in dostojne delovne pogoje, vsi pa morajo imeti enake pravice do ustreznih, varnih in cenovno dostopnih stanovanj socialna zaščita.

Nekatere prednostne naloge, ki jih je mogoče spodbujati tudi s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami in po potrebi z zakonodajo EU:

• Spodbujati univerzalne socialne storitve kot javne storitve, organizirane skupaj na podlagi načel javnih storitev in podprte z jasnimi pravnimi okviri.
• Boj proti krčenju proračuna v socialnih storitvah ter ustreznem financiranju in kadrovanju za socialne storitve. Podpirati dostop do usposabljanja in kvalifikacij, višjo stopnjo profesionalizacije, zastopanja in zaščite pravic delavcev s strani sindikatov; ter razviti učinkovite politike zaposlovanja in zadrževanja na vseh ravneh.
• Nadaljujte s profesionalizacijo teh delovnih mest za boljša kolektivna jamstva. Povečati pokritost s kolektivnimi pogajanji.
• Izboljšati delovne pogoje v sektorju oskrbe ljudi, zlasti zapolniti vrzeli med migranti in lokalnimi delavci.
• Zavzemati se za razvoj, izvajanje in spremljanje standardov za kakovost storitev in delovnih mest na podlagi prostovoljnega okvira EU za kakovost socialnih storitev splošnega pomena (SSGI), ki priznava potrebo po visokokakovostnih storitvah in zaposlovanju.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Glej tudi Akcijski načrt za boj proti revščini. Vključuje lahko cilje za javne naložbe v socialna stanovanja.
2. Razviti merila za državne izdatke v okviru Pakta za stabilnost in rast, da se zagotovi potrebno financiranje univerzalnih, cenovno dostopnih in visokokakovostnih javnih storitev (npr. Z „zlatim pravilom“).
3. Treba je zagotoviti dostop do dostojnih stanovanj.
4. Podpirati pobude za vključevanje elementov javne službe in temeljnih pravic v ustrezne sektorske pobude EU.

Načelo 20

Liberalizacija in privatizacija javnih storitev, vključno s čezmerno in neodgovorno uporabo javno-zasebnih partnerstev (s čimer dobiček postavi nad interese ljudi) družbi in večini prebivalstva odvzeti bistvena orodja za zadovoljevanje njihovih potreb. Neizpolnjene potrebe, pomanjkanje cenovno dostopnih javnih struktur in predrage zasebne ponudbe najdemo v ključnih sektorjih, ki vplivajo na kakovost življenja Evropejcev, kot so zdravje in oskrba, izobraževanje in usposabljanje, varstvo otrok in nastanitev.

Javne storitve - od zdravstva, oskrbe otrok in starejših, izobraževanja in usposabljanja ter služb za zaposlovanje, prometa, vode, odpadkov, energije, socialnih stanovanj, informacij in socialnih storitev do pravosodnih sistemov in celotne infrastrukture - predstavljajo hrbtenico evropskega zagotavljanja storitev in skupnega blaga za državljane in prebivalce. Kakovostne in dostopne javne storitve in zagotavljanje skupnega blaga so temeljna pravica. Bistvenega pomena so za boj proti neenakosti in socialni izključenosti, za zagotovitev enake obravnave in za reševanje socialnih, ekonomskih demografskih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa.

Socialna stanovanja in dostojna stanovanja za vsa gospodinjstva so steber številnih socialnih modelov po Evropi. V zvezi s tem bi bilo treba v povezavi s samo prehodi in vključitvijo agende UN2030 več poudarka nameniti boju proti revščini v gospodinjstvih.

Države članice bi lahko (tudi prek semestra) sprejele ukrepe za aktivnejše posredovanje pri nadzoru in oblikovanju zasebni stanovanjski trgnpr. z gradbenimi dovoljenji, nadzorom najemnin, obdavčitvijo 2. nepremičnin itd. in za preprečevanje špekulacij.

Načela 19 in 20 je treba na splošno razumeti kot most med agendo UN2030 in EPSR, da bi preprečili revščino, pregnali lakoto in pomanjkanje, spodbujali dobro zdravje, zagotovili enake možnosti in trajnostna mesta in kmetijstvo. Človekova pravica do vode in sanitarij, ki so jo Združeni narodi priznali v ciljih socialnega razvoja (SDG), mora biti podprta s konkretnimi predlogi, da bo dostopna vsem.

Lokalni delavci, mobilni delavci in delavci migranti, ne glede na njihov priseljenski status ali državljanstvo, morajo imeti enake pravice in imeti morajo enako obravnavo, kakovostna delovna mesta in dostojne delovne pogoje, vsi pa morajo imeti enake pravice do ustreznih, varnih in cenovno dostopnih stanovanj socialna zaščita.

Nekatere prednostne naloge, ki jih je mogoče spodbujati tudi s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami in po potrebi z zakonodajo EU:

• Spodbujati univerzalne socialne storitve kot javne storitve, organizirane skupaj na podlagi načel javnih storitev in podprte z jasnimi pravnimi okviri.
• Boj proti krčenju proračuna v socialnih storitvah ter ustreznem financiranju in kadrovanju za socialne storitve. Podpirati dostop do usposabljanja in kvalifikacij, višjo stopnjo profesionalizacije, zastopanja in zaščite pravic delavcev s strani sindikatov; ter razviti učinkovite politike zaposlovanja in zadrževanja na vseh ravneh.
• Nadaljujte s profesionalizacijo teh delovnih mest za boljša kolektivna jamstva. Povečati pokritost s kolektivnimi pogajanji.
• Izboljšati delovne pogoje v sektorju oskrbe ljudi, zlasti zapolniti vrzeli med migranti in lokalnimi delavci.
• Zavzemati se za razvoj, izvajanje in spremljanje standardov za kakovost storitev in delovnih mest na podlagi prostovoljnega okvira EU za kakovost socialnih storitev splošnega pomena (SSGI), ki priznava potrebo po visokokakovostnih storitvah in zaposlovanju.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Glej tudi Akcijski načrt za boj proti revščini. Vključuje lahko cilje za javne naložbe v socialna stanovanja.
2. Razviti merila za državne izdatke v okviru Pakta za stabilnost in rast, da se zagotovi potrebno financiranje univerzalnih, cenovno dostopnih in visokokakovostnih javnih storitev (npr. Z „zlatim pravilom“).
3. Treba je zagotoviti dostop do dostojnih stanovanj.
4. Podpirati pobude za vključevanje elementov javne službe in temeljnih pravic v ustrezne sektorske pobude EU.