Načelo 11

Večina držav članic je bila v EU 2020 in XNUMX manj uspešna Cilji v Barceloni. Javne naložbe na tem področju se namesto povečujejo. Revščina med otroki in možnosti za otroke se močno zanašajo na dohodek in socialno premoženje gospodinjstva, v katerem odraščajo. Pomembno je tudi zagotoviti dostop do kakovostnega in dostopnega otroškega varstva, skupaj z dostopom do kakovostnega izobraževanja, prostočasnih ustanov in zdravstvene oskrbe v da se otrokom omogoči popoln razvoj njihove osebnosti in talentov, pa tudi delavcem, zlasti ženskam, polna udeležba na trgu dela in dolgoročni večji enakosti v družbi.

Otroška garancija mora zajemati vse otroke brez izjeme in mora vključevati prost dostop do izobraževanja, varstva otrok, izobraževalnega preživljanja prostega časa, zdravstvenega varstva, nastanitve in kakovostne prehrane. EU bi morala okrepiti univerzalnost in kakovost javnih storitev, kar koristi tudi ranljivim otrokom in njihovim družinam. Otroška garancija bi morala biti način za doseganje popolne uporabe UNCRC, ključno načelo pa je univerzalnost. Barcelonske cilje je treba posodobiti in spodbujati.

Kar zadeva otroške varstvene ustanove, morajo biti dostopne (geografsko in za invalide), dostopne in kakovostne.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Akcijski načrt za boj proti revščini s posebnim poudarkom na: (i) zagotavljanju dostopnih, brezplačnih in kakovostnih javnih storitev, vključno s socialnimi storitvami in otroškimi ustanovami; (ii) dostop do kakovostnega izobraževanja za vse otroke; (iii) Reševanje revščine v gospodinjstvih
2. Izpolniti zahteve socialnih partnerjev po javnih naložbah v ustanove za nego otrok in možnosti kolektivnih pogajanj, da bi zadostili posebnim potrebam zaposlenih staršev.

Načelo 12

Ocena učinka predloga za a Priporočilo o dostopu do socialne zaščite primerno opisuje izzive, ki izhajajo iz načela 12. ETUC je v semestru EU 2019 vložil vlogo za socialno zaščito, ki dokazuje pristranski pristop EU, ki trajnost nacionalnih sistemov upošteva kot glavni in pogosto edini cilj politike za posamezne države. priporočila.

Čez štiri leta bi morala ocena učinka oblikovati sklepe, ali je priporočilo primerno orodje za dosego tega cilja ali bi bila direktiva primernejša.

Dostop do socialne zaščite je močno povezan s kakovostjo zaposlitve. Zato bo to načelo moralo biti skladno z načelom 5. Kar zadeva socialno zaščito, je treba spremljati naslednje elemente:

• pokritost in ustreznost prejemkov socialne zaščite, ne glede na obliko zaposlitve;
• jamstvo za učinkovita minimalna zaščita za vse;
• uravnotežen kompromis med značilnostmi prilagodljivosti zaposlovanja in dostopom, trajanjem in stopnjo prejemkov socialne zaščite;
• stopnje zaposlenosti delovne sile;
• določiti ustrezne prejemke (zlasti za pokojnine);
• izboljšati dostop do usposabljanja za delavce;
• učinkovite instrumente za uravnoteženje poklicnega in zasebnega življenja;
• zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe in preprečiti poškodbe pri delu.
• vrzeli zaradi poklicne kariere v primeru daljših obdobij brezposelnosti, zlasti vrzeli, ki temeljijo na spolu ali starosti ali izhajajo iz negotovih oblik zaposlitve.

Ostalo elemente je mogoče raziskati s pomočjo socialnega dialoga, kot je prihodnost dela, vključno z zaščito pred nepoštenimi odpuščanji, pravico do zaposlitve s polnim delovnim časom in suverenostjo delovnega časa.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Pregled stanja socialne zaščite - konvergenca navzgor s cilji, kot del programa za kakovostna delovna mesta.

Načelo 13

Pakt stabilnosti in rasti (Pakt stabilnosti in rasti) skuša zmanjšati ustreznost in pokritost sistemov nadomestil za primer brezposelnosti v prid uravnoteženju državnih proračunov, vendar na škodo zaščite delavcev. Dajatve za brezposelnost so se kljub temu zmanjšale (razmerje nadomestitve ali trajanje dajatev, obveznosti upravičenca, ki niso povezane z udeležbo v APTR itd.). Cilj, da bi ga bolj uskladili z aktivnimi politikami trga dela, ostaja veljaven v nekaterih državah. To je odvisno od nacionalnih modelov in EU ne usklajuje izvajanja aktivacijskih ukrepov. Posledice tega so vidne v nacionalnih računih in stopnjah revščine kot del postopka primerjalnega preizkušanja znotraj semestra EU.

Pobuda EU o prostem pretoku delavcev in prenosljivosti pravic pri prehodih na trgu dela lahko povzroči konvergenco na področju pravic delavcev do ustreznih nadomestil za brezposelnost in / ali aktivacijskih ukrepov za prehod iz brezposelnosti v zaposlitev ali iz začasnih v običajne pogodbe o zaposlitvi .

Evropska komisija pripravlja predlog za evropski sistem pozavarovanja za prejemke za primer brezposelnosti. Verjetno bo zasnovan kot instrument fiskalne stabilnosti in ne instrument trga dela, z neželeno posledico, da bo trajnost bolj pomembna kot ustreznost uspešnosti. Pozavarovalni sistem ne bi smel posegati v pravila in prakse nacionalnih sistemov ali služiti kot nov instrument za discipliniranje držav članic in / ali usklajevanje nacionalnih sistemov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti bi lahko prispeval k zagotavljanju osnovnega standarda podpore med cikli brezposelnosti. O zamisli o ustanovitvi EURS so govorili že pred izbruhom Covid-19, vendar so zaradi ekonomskih in socialnih posledic pandemije razprave o takem instrumentu še toliko bolj potrebne. Jasno mora biti, da SURE ne nadomešča potrebe po razpravi o bolj trajni shemi.

Kar zadeva primerjalne analize v evropskem semestru, bi bilo mogoče dati večji poudarek mladi delavci ki so na začetku svoje poklicne poti še posebej prizadete zaradi negotovosti in so včasih še bolj kaznovane v okviru obstoječega nacionalnega sistema nadomestil za brezposelnost ali celo prezrte. Enako lahko velja za delavce, stare med 52 in 67 let. Vprašanje kazni se zdi pomembno tudi glede na strukturne reforme, ki se širijo po Evropi za zmanjšanje dostopa iskalcev zaposlitve do sistemov nadomestil za brezposelnost ali ustvarjanje večje negotovosti med iskalci zaposlitve skozi prizmo varčevanja. . Poleg tega je treba obravnavati tudi naraščajočo težnjo, da iskalci zaposlitve postanejo "nevidni", da bi služili kratkoročnim političnim dobičkom - začenši z mladimi NEET-i..

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Primerjalni sistemi za kazalnike: dolgotrajna brezposelnost in javni izdatki za APTR.
2. Evropsko strategijo zaposlovanja in Evropsko mrežo javnih služb za zaposlovanje je treba še naprej razvijati.
3. Razvoj kazalnikov in meril uspešnosti, ki vodijo k zbliževanju uspešnosti sistemov nadomestil za brezposelnost navzgor, v podporo določitvi minimalnih standardov in zaščitnih značilnosti nacionalnih sistemov.

Načelo 14

EU kaže samo izboljšave v boju proti absolutni revščini (materialna pomanjkljivost). Vendar si prizadevanja ne prizadevajo preprečiti revščino ali socialno izključenost: revščina zaposlenih se povečuje. Večina shem minimalnega dohodka po vsej EU še zdaleč ne zagotavlja zadostnega kritja, trajanja in ustreznosti dajatev. Posledica tega so naraščajoče družbene delitve in motnje na trgu dela ter gospodarske motnje.

ETUC verjame v to Evropski državljani bi morali imeti tudi pravico do zajamčenega minimalnega dohodka za vse starosti. To je mogoče doseči s kombinacijo orodij socialne zaščite in javnih naložb v usposabljanje brezposelnih z javnimi zavodi za zaposlovanje in aktivacijskimi politikami, ki pomagajo vsakemu posamezniku v EU, ki ogroža revščino ali socialno izključenost. Na standarde EU za minimalni dohodek ni mogoče odvračati od dela.

Sheme minimalnega dohodka morajo zagotavljati zadosten dohodek za zadovoljevanje bistvenih potreb ljudi in njihovih vzdrževanih družin ter biti visoko vključujoče in dostopne; za tiste, ki so sposobni za delo, jih je treba kombinirati z vrsto storitev in jih vključiti v širši odziv EU in nacionalne politike na aktivno vključevanje. Nedavno sprejeti sklepi Sveta o sistemih minimalnega dohodka pooblaščajo ES, da okrepi okvir EU za boj proti revščini in socialni izključenosti.  Zakonodajni predlog na tem področju bi moral zagotavljati enakovredno delovanje nacionalnih sistemov, ne da bi spreminjal njihove značilnosti, pod pogojem, da sistem zagotavlja rezultate, usklajene z evropskimi standardi. ETUC zahteva zavezujočo pobudo, kot je evropska okvirna direktiva določa skupna načela, opredelitve in minimalne standarde za podelitev te pravice po vsej EU. V mnogih državah so sindikati ključni akterji pri upravljanju organov socialne varnosti, pogosto s skupnimi organi, in s kolektivno dogovorjenimi orodji za socialno vključenost in zaščito ranljivih kategorij. To je prednost, na kateri bi morala graditi in poudarjati katera koli pobuda EU in ne sme ogrožati neželenega usklajevanja pravnih okvirov.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Ustvarjanje povezav s SDG 1 in Akcijskim načrtom za boj proti revščini, kot v 11. načelu.
2. Izdelati okvir socialnega dialoga za socialne partnerje in vlade, da bi ocenili pokritost, ustreznost in učinkovitost shem minimalnega dohodka v kombinaciji s politikami socialnih prejemkov in aktivacije.

Načelo 15

Treba je bolje razumeti potrebe starajočega se prebivalstva in poiskati rešitve za zagotovitev pomoči starejšim, ustrezne pokojnine, dobro zdravstveno in socialno varstvo ter zaščitne mreže. Celovitih sistemov socialne zaščite ni mogoče zgraditi samo z zakonodajo. Potrebujejo finančna sredstva in zavezo držav članic, da bodo na voljo potrebna sredstva za napredek pri izvajanju EPSR. V tem okviru je vloga EU ključnega pomena pri zagotavljanju, da ljudje končajo svojo poklicno kariero v dobrem zdravstvenem stanju in z zadostnimi sredstvi - predvsem z močnimi zakonsko določenimi pokojninskimi sistemi - za dostojno upokojitev. Delavci, zaposleni v težkih dejavnostih, potrebujejo posebna pravila na širokem področju pokojninskih sistemov, da si zagotovijo dobro zdravje v upokojitvi in ​​ustrezen dohodek v pokojninski starosti.

V semestru EU se pokojnine še vedno obravnavajo zgolj kot vprašanja fiskalne vzdržnosti in ne kot socialne zahteve, povezane z demografskimi izzivi. Pokritost, kakovost in dostopnost so utrpeli zaradi zmanjšanja javnih izdatkov, ukinitve skupne delitve tveganja in trženja pogosto predpisujejo priporočila za posamezne države.

Ustreznost prejemkov socialne zaščite morajo zagotavljati zakonski javni in kolektivni sistemi za vse delavce in samozaposlene. Fiskalni cilji bi morali biti združljivi z dostojnimi življenjskimi razmerami za starejše. Priporočilo Sveta o dostopu do socialne zaščite je treba podpirati in izvajati. Treba je spremljati napredek delavcev in samozaposlenih. V okviru tesnejšega sodelovanja med državami članicami bi bilo treba uvesti sklop kazalnikov, da se poiščejo možnosti za dvig upokojitvene starosti in da se podaljša kariera izvede. Prizadevati si je treba za ustvarjanje več in boljših delovnih mest za vse starosti, za krepitev pokojnin iz prvega stebra, zagotavljanje splošne pokritosti in ustreznosti v vseh državah članicah ter za podporo usklajevanju na evropski in nacionalni ravni za razvoj poklicnih pokojnin na podlagi kolektivnih pogodb in kot prostovoljni dodatek k močnejšemu javnemu pokojninskemu sistemu.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Uvesti kazalnik "ustreznosti", ki določa srednjeročne proračunske cilje za države članice in spremlja kakovost življenja starostnikov.
2. Povezava fiskalne vzdržnosti in ustreznosti pokojnin z uspešnostjo na trgu dela, stopnjo odvisnosti od zaposlitve, kakovostjo dela in prejemki, pravičnostjo prispevnih obveznosti med delodajalci in delavci, plačnimi razlikami in razlikami v pokojninah.
3. Spremljanje dokazov o demografskih, migracijskih in upokojitvenih trendih za različne kategorije delavcev, vključno s tistimi, ki opravljajo težka dela.
4. Akcijski program za boj proti revščini kot v 11. načelu.

Načelo 16

Zdravstveni delavci po Evropi trdo delajo za zdravljenje in zaustavitev širjenja virusa COVID-19. V mnogih primerih je njihova naloga težja zaradi pomanjkanja osebja, neustreznih prostorov in pomanjkanja osebne zaščitne opreme in kompletov za testiranje. Evropski upravni organi in nacionalne vlade bi morali nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo zdravstvene službe prejele prepotrebna finančna sredstva in kratkoročno povečali število zaposlenih. Evropski semester obravnava trajnost in dostopnost zdravstvenih storitev. Varčevalni ukrepi so drastično zmanjšali obseg javnih storitev in njihovo dostopnost. Na začetku semestra 2019 je ETUC izjavil, da so sistemi zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe vznemirjajo in trpijo vse večji delež prebivalstva EU in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Več kot 15 držav članic kaže zelo slabo uspešnost v zdravstvu. Pokritost in dostop do dolgotrajne oskrbe je v več državah članicah nezadosten. V sektorju prevladuje neformalna oskrba, ki škodi storitvam in udeležbi žensk na trgu dela. Čeprav javnih struktur pogosto primanjkuje, so zasebne možnosti izjemno drage, nedostopne in pogosto vodijo v poslabšanje storitev in delovnih razmer v zdravstvenem sektorju. V preteklem semestrskem ciklu ni bilo predvidenih večjih naložb. Srednje- in dolgoročno so povečana javna poraba za zdravje in večje naložbe v javno zdravje ključnega pomena, ne samo za preusmeritev let nezadostne porabe v mnogih državah, temveč tudi za zagotovitev, da se zdravstveno osebje in ustanove lahko spoprimejo s prihodnjimi zahtevami. V Evropi je primanjkovalo približno milijon zdravstvenih delavcev že pred izbruhom COVID-19. Vlade morajo korenito spremeniti svoj pristop k javnemu zdravju in javnim storitvam: kratkoročne pogodbe in negotova delovna mesta v zdravstvenem sektorju niso dovolj za reševanje izrednih razmer, kot je ta.

Dostop do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe je izredna situacija v EU. Cikel EU semester je spodbujal "racionalizacijo" in "stroškovno učinkovitost", kar je pomenilo združevanje struktur, spremembo že dodeljenih sredstev, de-hospitalizacijo oskrbe, vendar skoraj nikoli javnih naložb v potrebno osebje in storitve. Izdatki za zdravje v žepu se v številnih državah članicah povečujejo. Pravila SGP so razširila področje uporabe zasebni trg, ki ljudem zagotavlja zdravstvene storitve in zavarovanje. To zmanjšuje dostop do zdravstvenih storitev, kar je eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo prebivalstva.

Oskrbovalni sektor je ključnega pomena za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda starejših. Treba je izboljšati privlačnost sektorja, da bi dvignili kakovost dela in storitev. V tem sektorju je veliko pojavnost migrantov, neprijavljenih in nedokumentiranih delavcev, zlasti migrantk. Pomembno je odpraviti vsa področja ranljivosti za ljudi, ki delajo v tem sektorju, in delavcem omogočiti, da izboljšajo svoje spretnosti in svoje delovne pogoje tako v lastno korist kot v korist uporabnikov.

EU bi si morala prizadevati za pristop, ki temelji na pravicah, in javne naložbe v univerzalne, solidarnostne in spolno odzivne sisteme socialne zaščite na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Prav tako bi si moral prizadevati za konvergenčne cilje navzgor in dodelitev sredstev za otroško, zdravstveno, starostno, dolgotrajno, invalidsko in negovalno oskrbo, da bi zagotovili splošno pokritost in kakovostno oskrbo.

Da bi zadovoljili sedanje in prihodnje potrebe starajočega se prebivalstva, večje izdatke za splošno dostopne in cenovno dostopne in kakovostne javne storitve za zdravje in dolgotrajno oskrbo je treba obravnavati kot naložbo. Preventivno oskrbo je treba okrepiti z ustreznimi politikami in financiranjem. Poklicni razvoj, usposabljanje, izobraževanje in priznavanje kariere so ključnega pomena za izboljšanje kakovosti in pokritosti nege ter zagotavljanje kakovostnih zaposlitvenih možnosti. Politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja bi morale delavce podpirati pri oskrbi. EU bi morala uvesti EU Right2Care, podprto z nacionalnimi akcijskimi načrti.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

1. Program EU Right2Care, podprt z nacionalnimi akcijskimi načrti v okviru evropskega semestra, ki temelji na preglednih in ambicioznih ciljih
2. Spremljanje zmogljivosti, delovanja in vpliva poklicne blaginje (v nacionalnih sistemih in vloga kolektivnih pogajanj).
3. Pobude EU za krepitev odpornosti javno financiranih, univerzalnih in dostopnih zdravstvenih sistemov.