Varna in prilagodljiva zaposlitev

Varna in prilagodljiva zaposlitev

Domov / Poglavje II / Varna in prilagodljiva zaposlitev

Načelo 5

Varna in prilagodljiva zaposlitev

Trg dela v Evropi se je v prvi polovici leta 2020 močno poslabšal, kar je sprožila pandemija Covid-19 in ukrepi za preprečevanje okužbe. Delavci z nestabilnimi, slabo plačanimi in / ali s krajšim delovnim časom (vključno z nedokumentiranimi in neprijavljenimi delavci) so bili prvi trpeli zaradi socialnih posledic pandemije.

Dramatična širitev nestandardnega in negotovega dela v zadnjih desetletjih je neposredna posledica poslovnega modela, ki prenaša tveganja z delodajalca na delavca. Prehodi k pogodbam za nedoločen čas so omejeni, ker obdavčitev in zakonodaja ustvarjata negativno gospodarsko pristranskost do standardnih oblik zaposlitve. Dejansko kazalniki ne kažejo niti približevanja niti izboljšanja kakovosti dela na ravni EU. Čas je, da uvedemo a sklop kazalnikov, ki meri kakovost delovnih mest kot pododdelek socialne preglednice. Pri merjenju kakovosti dela lahko armaturna plošča preveri naslednje elemente: spodobne plače; varnost dela prek običajne zaposlitve in dostopa do socialne zaščite; možnosti vseživljenjskega učenja; dostojni delovni pogoji na varnih in zdravih delovnih mestih; razumen delovni čas z dobrim razmerjem med poklicnim in zasebnim življenjem; ter sindikalne pravice in pravice do pogajanj (glej tudi P4). V kontekstu krize Covid-19 se je treba ves čas izogibati kompromisu med spodbujanjem gospodarske dejavnosti na eni strani in ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest na drugi.

Delavci platforme dostavljajo hrano in blago po domovih tistih, ki so v karanteni ali so okuženi z virusom. Globalna pandemija je pokazala, da morajo imeti nestandardni delavci enako pravno zaščito, podobno kot delavci z rednimi pravnimi pogodbami, z dostopom do preventivnega zdravja in varnosti, socialne zaščite in vseh drugih delovnih pravic. Ob polnem spoštovanju nacionalnih modelov trga dela in avtonomiji nacionalnih socialnih partnerjev ter njihovi pravici do sklepanja kolektivnih pogodb bo to izvedeno s pobudami, namenjenimi vzpostavitev in zagotavljanje celovitega sklopa pravic za vse delavce, vključno z nedokumentiranimi, neprijavljenimi, nestandardnimi in samozaposlenimi delavci, tako da bodo imeli negotovi delavci večjo moč pogajanj o delovnih pogojih, ki ustrezajo njihovim potrebam.

Zakonodajni okvir bi bilo treba izboljšati in zagotoviti usklajen prenos direktive Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih (TPWCD). Tako usklajeno prizadevanje bi moralo zmanjšati čas, potreben za prenos, z uporabo medprofesionalnih sporazumov nacionalnih socialnih partnerjev.

Koraki proti zmanjšanje razdrobljenosti trga dela bo posledica izvajanja in spremljanja izvajanja priporočila EU o dostopu do socialne zaščite (glej tudi P13). Socialni pregled stanja bo zlasti spremljal diskriminacijo na podlagi zaposlitvenega statusa (trenutno se diskriminacija ugotavlja na podlagi starosti, spola in izobrazbe).

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. V pobudo o dostopu do usposabljanja (kot v 1. načelu) uvesti pravico do poštenega in enakega dostopa do usposabljanja za vse delavce, ne glede na njihovo zaposlitev, priseljenski status in stopnjo usposobljenosti.
  2. Spremljajte izvajanje Priporočila o dostopu do socialne zaščite in se čez štiri leta odločite, ali bi bila direktiva učinkovitejša.
  3. Zagotoviti učinkovito izvajanje preglednih in predvidljivih delovnih pogojev (TPWCD).
  4. Prihajajoča uredba EU o nestandardnih delavcih in delavcih v platformah.
  5. Prihajajoči evropski akcijski načrt za vključevanje in vključevanje
  6. Zagotoviti učinkovito izvajanje direktive o sankcijah delodajalcev

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Program EU za kakovostno zaposlovanje: spremljati učinke segmentacije trga dela in meriti napredek v smeri varne in prilagodljive zaposlitve, aktivacijske ukrepe in odpraviti vrzeli glede na poklicni status.
  2. Ocena nacionalnega pravnega reda in pravnega reda EU v luči novih oblik dela in priprava na prihodnost dela: jamstvo za delo, zaščita pred nepravično odpovedjo, pravica do zaposlitve za polni delovni čas, suverenost delavcev nad delovnim časom.

Plače

Plače

Domov / Poglavje II / Plače

Načelo 6

Plače

Podatki o plačah in kolektivnih pogajanjih kažejo, da trendi v plačah ostajajo umirjeni in konvergence navzgor ni. To je predvsem posledica:

  • Neuspeh pri zagotavljanju spoštovanja pravice do kolektivnih pogajanj in rast praks propadanja sindikatov sta privedla do zmanjšana pokritost s kolektivnimi pogodbami.
  • Predpisane minimalne plače, ki - kjer obstajajo - so v večini držav članic postavljeni pod prag spodobnosti in delavcem in njihovim družinam ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda ter ne zagotavljajo sodelovanja socialnih partnerjev.
  • Pravila Pakta stabilnosti in rasti (SGP), ki povzročajo pretiran pritisk na nacionalne sisteme in trojke, ki so uničili kolektivna pogajanja.
  • Preveč delavcev, ki niso zajeti v kolektivnih pogodbah, ampak le v osebnih pogodbah

Med državami članicami in znotraj njih ostajajo velike razlike v višini plač in kolektivnih pogajanj. To povzroča socialni damping, ki ima pretežno negativne učinke na najnižji segment trga dela. Poleg tega ima neprimerno in nepravično določanje plač, povezano z neupoštevanjem pravic kolektivnih pogajanj negativni vpliv na plače višje na plačni lestvici, kar vodi k zmanjšanju notranjega povpraševanja kot glavnega gonilnega elementa gospodarske rasti v EU - zlasti v razmerah gospodarske krize, ki jo trenutno povzroča pandemija COVID 19.

Zato je bistvenega pomena zagotoviti, da se v vseh državah članicah v celoti spoštujejo pravice delavcev do kolektivnih pogajanj in poštenega plačila. Treba je določiti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in spodbuditi konvergenco plač navzgor. Evropska direktiva o ustreznih minimalnih plačah ima pri tem ključno vlogo. Ta direktiva mora zagotoviti, da zakonsko določene minimalne plače ne smejo pasti pod prag spodobnosti in so ustrezne ter so opredeljene s polnim sodelovanjem socialnih partnerjev. Poleg tega mora povečati sposobnost sindikatov, da se pogajajo za pravične plače in delovne pogoje ter se spoprijeti s praksami propada sindikatov, zaščititi pa mora dobro delujoče sisteme kolektivnih pogajanj in industrijskih odnosov.

Konvergenca plač navzgor v Evropi bi premostila razlike v plačah med državami in znotraj njih (zlasti med vzhodom in zahodom) in izboljšati delež plač v gospodarstvu, zmanjšati neenakosti ter povečati notranje povpraševanje in produktivnost. To je mogoče doseči z:

  • Evropsko direktivo o ustreznih minimalnih plačah je treba spremeniti, da se zagotovi spoštovanje pravice sindikatov do kolektivnih pogajanj, odprava praks razpada sindikatov in zagotovilo, da se zakonsko določene minimalne plače povečajo;
  • Zagotavljanje tega samo delodajalci, ki spoštujejo pravico delavcev do kolektivnih pogajanj in izvajanja ustreznih kolektivnih pogodb, lahko dobijo javna naročila, nepovratna sredstva, sredstva, plačilo SKP, SURE, načrt za oživitev itd .;
  • Ukrepi in ukrepi, ki spodbujajo pravice in zmožnosti kolektivnih pogajanj, tudi v okviru orodij za ekonomsko in socialno upravljanje, kot so evropski semester, smernice za zaposlovanje, EPSR in socialni pregled.

Direktiva EU za reševanje razlike v plačah med spoloma in zavezujoči ukrepi glede preglednosti plač, vključno z razjasnitvijo načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki delavcem in sindikatom omogoča dostop do informacij o merilih, ki odločajo o višini plač, in pogajanje za delo enake vrednosti, je potrebno tudi za zagotovitev enakega plačila moških in žensk.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Okvirna direktiva, ki zagotavlja, da zakonsko določene minimalne plače niso postavljene pod prag spodobnosti in so opredeljene s sodelovanjem socialnih partnerjev
  2. Direktiva EU za odpravo razlik v plačah med spoloma in zavezujoče ukrepe za preglednost plač, vključno z razjasnitvijo načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki delavcem in sindikatom omogoča dostop do informacij o merilih, ki odločajo o višini plač, in pogajanje za delo enake vrednosti.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. 1. Nacionalni akcijski načrti, ki so jih države članice pripravile v posvetovanju s socialnimi partnerji za spodbujanje kolektivnih pogajanj kot del okvirne direktive o kolektivnih pogajanjih in poštenih minimalnih plačah.
  2. V procesu semester EU: program ukrepov za plače.

Informacije o pogojih zaposlitve in zaščiti v primeru odpovedi

Informacije o pogojih zaposlitve in zaščiti v primeru odpovedi

Domov / Poglavje II / Informacije o pogojih zaposlovanja in zaščiti v primeru odpuščanja

Načelo 7

Informacije o pogojih zaposlitve in zaščiti v primeru odpovedi

Evropski semester je spodbujal reforme, ki sproščajo ali zmanjšujejo zaščito delavcev, pa tudi zakone o individualnih odpuščanjih na nacionalni ravni (na primer omejevanje odpravnin v primeru nepravične odpovedi ali odprava ponovne zaposlitve delavca na delovnem mestu v primeru nezakonito odpuščanje itd.). Med temi reformami in zmanjšanim dostopom do kolektivnih pogajanj obstaja pozitivna povezava.

Ocena učinka predloga za TPWCD zagotavlja dokaze o vseh glavnih izzivih v zvezi s tem načelom.

Kot je navedeno zgoraj, pandemija Covid-19 je še bolj pokazala, da je treba nove oblike dela zakonsko zajeti, da bodo delavci imeli dostop do zaščite, ki jo potrebujejo, in da bodo delavci na platformah prepoznani kot delavci. Nekateri ukrepi so že del tega akcijskega načrta, na primer napovedani pravni instrument o minimalni plači in kolektivnih pogajanjih, dostop do socialne zaščite, zmanjšanje razlik v plačah med spoloma ali izvajanje Priporočilo o dostopu do socialne zaščite. Poleg tega je Evropska komisija objavila prihajajočo uredbo o nestandardnih delavcih in delavcih v platformah.

Tehnološki, zeleni in demografski prehodi spreminjajo produktivno strukturo EU, vendar so delavci redko zaščiteni pred škodljivimi učinki, ki jih imajo lahko te spremembe na njihov posamezni položaj. Večina držav članic ne beleži napredka; učinkovitejši ukrepi, ki zagotavljajo pravičnejši prehod, so potrebni za krepitev kolektivnih in individualnih pravic delavcev, vključenih v tehnološke ali zelene prehode. Ti bi lahko vključevali:

  • pravica do poklicnega usposabljanja ali potrjevanja spretnosti za zaposlene delavce;
  • pravico do prejema paket ALMP med profesionalnimi prehodi;
  • an obveznost delodajalca, da se pogaja o načrtih prehoda za predvidevanje sprememb in opredelitev strategij, ki varujejo raven zaposlenosti ter omejujejo zunanje učinke in negativne vplive na dobavno verigo.
  • pravica do obveščenosti in posvetovanja s sindikati v primeru odločitev, ki zadevajo več kot 5 ljudi, v eni ali več državah, pa tudi obveznost začetka pogajanj z reprezentativnimi sindikati v primeru odločitev, povezanih s tehnološkimi ali okoljskimi prehodi, ki vplivajo na delovni položaj več kot 5 ljudi.
  • Načrti za prehod MSP na lokalni ravni, ki zajemajo ozemlje ali skupino podjetij.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Zagotoviti zgodnje in učinkovito izvajanje Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih (vključno s podporo članom ETUC)
  2. Okrepiti kolektivne in individualne pravice delavcev, vključenih v tehnološki ali zeleni prehod.
  3. Ratifikacija Konvencije Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja iz leta 1982 (št. 158) + sprejetje členov ESC o zaščiti pred neupravičenim odpuščanjem in pisnih informacijah vseh držav članic
  4. Sklep št. 573/2014 / EU o okrepljenem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (PES), ki bo uradno spremenjen s sklepom Sveta v začetku leta 2021.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Ocena nacionalnega pravnega reda in pravnega reda EU glede na nove oblike dela in priprava na prihodnost dela, kot v načelu 5.

Socialni dialog in vključevanje delavcev

Socialni dialog in vključevanje delavcev

Domov / Poglavje II Socialni dialog in vključevanje delavcev

Načelo 8

Socialni dialog in vključevanje delavcev

Socialni dialog je predpogoj za dostojno delo in poštene plače ter ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic. V okviru izvajanja akcijskega načrta stebra ETUC poudarja, da učinkovit socialni dialog zahteva, da imajo socialni partnerji dovolj sredstev in strokovnega znanja za pogajanja in izvajanje sporazumov. Podpora za krepitev zmogljivosti je ključnega pomena in za okrevanje po krizi COVID-19 brez primere bodo potrebne močne organizacije socialnih partnerjev. Poleg tega je treba ohraniti pristojnosti socialnega dialoga za obe strani industrije, kar pomeni, da mora imeti Komisija posvetovanja s socialnimi partnerji prednost pred javnimi posvetovanji in zagotoviti, da so sindikati vključeni kot predstavniki strani dela. Prav tako ne smemo zamenjevati dialoga civilne družbe s socialnim dialogom, spodbujati moramo dialog civilne družbe, vendar ne na način, ki spodkopava sindikate ali dvostranski socialni dialog. Socialni dialog ima osrednjo vlogo pri krepitvi socialnih pravic in krepitvi trajnostne in vključujoče rasti. Evropski socialni partnerji morajo igrati vlogo pri uresničevanju in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic v skladu s svojo avtonomijo in posebnimi pravicami. Poleg tega je bistveno, da akcijski načrt podpira evropski socialni dialog in njegove izide. Evropski socialni partnerji lahko prispevajo k vzpostavitvi minimalnih pravic in krepitvi socialne razsežnosti enotnega trga s stališči na ravni EU, skupnimi analizami in po potrebi s podpisom avtonomnih sporazumov, katerih cilj je tudi vzpostavitev in delovanje inovativnih orodij in zakonodaje EU. Vlogo socialnega dialoga v zgodnjih, vmesnih in izvedbenih fazah razvoja politike in zakonodaje je treba razviti v predvidljiv in zajamčen proces in potrebujemo zagotovilo o posebnih pravicah sindikata kot socialnega partnerja, ki zastopa delavce.

Indeks vključenosti sindikatov ETUC za semester EU kaže, da prizadevanja za vzpostavitev pravice socialnih partnerjev do vključenosti v semester EU ne prinašajo rezultatov. Zlasti zadeva nacionalno razsežnost evropskega semestra. Evropsko pravilo (morda z novo direktivo ali s spremembami Uredbe 1466/1997) bi lahko določilo obveznost za nacionalne vlade, da se ob mejniku semestra posvetujejo s socialnimi partnerji, skupaj z nekaterimi merili kakovosti, kot so ustrezen čas, ustrezna raven dialoga, pomemben dostop do informacij in zagotavljanje materialnih in nematerialnih zmogljivosti socialnih partnerjev.

Vključenost zaposlenih v procese odločanja v podjetju je ogrožena zaradi mobilnosti podjetij na enotnem trgu. Dokazi kažejo, da se korporativne odločitve pogosto sprejemajo, da se prepreči sodelovanje zaposlenih. Na primer pomanjkljivosti v nacionalni zakonodaji, ki prenašajo direktive EU, in zlasti prenovljena direktiva o evropskih delavskih tokovih, ovirajo pravice do obveščanja in posvetovanja. Sankcije, predvidene v nacionalni zakonodaji, so redko sorazmerne, učinkovite in odvračilne. Pravice do obveščanja in posvetovanja ne omogočajo vključevanja in zaščite delavcev. Zakonodaja EU bi morala v Evropi spodbuditi konvergenco navzgor.

V skladu z načelom 8 bi bilo treba za primer pravica delavcev (neodvisno od narave njihove delovne pogodbe) do kolektivnih pogajanj. Pravica do kolektivnih pogajanj je temeljna pravica, ki jo kot taka priznava EU. Kolektivne pogodbe o družbenih koristih prinašajo v smislu pravičnosti, enakih konkurenčnih pogojev in družbenega napredka takšne sporazume, ki zajemajo nestandardne delavce in delavce v podjetjih s platformo (vključno s samozaposlenimi), treba šteti, da popolnoma ne spadajo na področje uporabe člena 101 PDEU in nacionalnih pravil o konkurenci. Konkurenčno pravo EU in nacionalna konkurenčna pravila je treba razlagati v luči temeljnih pravic, pri čemer je treba priznati pravico do kolektivnih pogajanj za vse delavce, netipične delavce in delavce na platformah (vključno s samozaposlenimi).

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Okrepljen okvir za vključevanje socialnih partnerjev v semester / načrte za oživitev EU, po možnosti z zakonodajno pobudo.
  2. Revizija direktive o delavskih volitvah, da se zagotovi spoštovanje pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja pred sprejetjem ustreznih odločitev
  3. Zakonodajna pobuda o obveščanju, posvetovanju in sodelovanju, vključno s pravno zavezujočimi minimalnimi standardi o zastopanosti delavskih odborov
  4. Ratifikacija Konvencije MOD predstavnikov delavcev iz leta 1971 (št. 135
  5. Evropska direktiva o skrbnosti, ki se osredotoča na spoštovanje, spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic ter odgovorno poslovno ravnanje.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Vlagajte v socialni dialog za izboljšanje medsektorskega in sektorskega socialnega dialoga na evropski ravni za razvoj zmogljivosti socialnih partnerjev za pogajanja in sodelovanje s svojimi člani, tudi v digitalnem okolju.
  2. Zagotoviti jasna, pregledna in zajamčena pravila s polno udeležbo socialnih partnerjev, na katera se lahko zanesemo pri ukrepih, ki jih bo Komisija sprejela za predložitev sporazumov o socialnih partnerjih v sprejetje v zavezujočih oblikah
  3. Spoštujte posebne pravice sindikatov kot socialnih partnerjev, ki zastopajo delavce
  4. Podpreti socialne partnerje pri izvajanju avtonomnih okvirnih sporazumov z namenskim financiranjem, povezanim s sporazumi
  5. Zagotovite namensko finančno podporo socialnim partnerjem za reševanje krize COVID-19, da bodo lahko v celoti odigrali svojo vlogo pri okrevanju.
  6. Okrepiti pravico delavcev do kolektivnih pogajanj z odpravo praks razpada sindikatov in s postopki javnih naročil, ki oddajajo naročila samo podjetjem, ki uporabljajo kolektivno pogodbo.
  7. Povečati sredstva v večletnem finančnem okviru za usposabljanje predstavniških organov delavcev. Povečati sredstva za pobude v podporo ustanavljanju in pravilnemu delovanju evropskih delovnih svetov in drugih nadnacionalnih teles za obveščanje in posvetovanje z delavci.

Ravnovesje dela in zasebnega življenja

Ravnovesje dela in zasebnega življenja

Domov / Poglavje II / Ravnovesje dela in zasebnega življenja

Načelo 9

Ravnovesje dela in zasebnega življenja

Kot del večjega boja proti diskriminaciji na podlagi spola je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem eden od izzivov stoletja. Medtem ko se položaj žensk na trgu dela poslabšuje, si populistične sile zatiskajo oči pred težavami žensk na trgu dela in v družbi. Inovativne rešitve znotraj delovnega razmerja in brez njega lahko podprejo gospodinjstva in povečajo enake možnosti med zaposlenimi družinskimi člani. Spremljanje SDG je še posebej učinkovito pri ugotavljanju teh pomanjkljivosti na podlagi spola.

Pomembno je spremljati izvajanje direktive o ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja, usmerjajo socialne partnerje in spodbujajo medpoklicne sporazume, ki skrajšajo čas za prenos direktive. „Priročnik ETUC o izvajanju in prenosu direktive o ravnovesju poklicnega življenja”- smernice za podružnice ETUC - bi lahko bile koristne v tej fazi.

Izkušnje s pandemijo Covid19 bi morale spodbujati naložbe v javno oskrbo in socialne storitve, da se ženskam omogoči aktivnejše sodelovanje na trgu dela. Poleg tega bi morali socialni partnerji spremljati, da nacionalna zakonodaja predvideva prožne delovne dogovore, in bi morali biti pooblaščeni za pogajanja, da se zagotovi njihovo izvajanje brez kakršnih koli škodljivih posledic za kariero ali višino plač žensk.

EU semester bi lahko preučil prakse EU, ki financirajo instrumente za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (npr. Javna sredstva in kolektivna pogajanja), da bi spodbudili konvergenco navzgor. To načelo bo povezano z novostmi na področju delovne zakonodaje, kot so suverenost delovnega časa, jamstva za varstvo otrok in pravičen prehod na pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in polni delovni čas.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Spremljajte zgodnje izvajanje direktive o ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja, vključno s poudarkom na plačah na dopustu.
  2. Razvoj vseevropskega okvira ETUC za spremljanje vpliva kolektivnih pogodb na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem na vseh ravneh.
  3. Ocenite ustreznost in učinkovitost direktive o materinstvu.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Izmenjava praks EU za financiranje instrumentov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (javna sredstva in ukrepi kolektivnih pogajanj)
  2. EU semester bi moral spremljati: (i) udeležbo žensk na trgu dela in zagotoviti razčlenitev za polni / krajši delovni čas; (ii) ženske in moški, ki zaradi nege niso zaposleni.
  3. Razviti in spremljati povezave med javnimi naložbami v izobraževanje in usposabljanje, aktivacijskimi politikami in storitvami ter zaposlovanjem žensk; uporabite indeks enakosti spolov.
  4. Podpirati in spodbujati socialne partnerje, da se pogajajo / sklepajo sporazume o izvajanju direktive WLB. Razviti orodja in usposabljanje za kolektivno pogodbo o ukrepih, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja.

Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

Domov / Poglavje II / Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

Načelo 10

Zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov

COVID-19 je največji zdravstveni, gospodarski in socialni izziv v zgodovini Evropske unije. Razsežnost Varnost in zdravje pri delu je temeljni del evropske strategije za omejevanje širjenja virusa in za ohranjanje gospodarskih dejavnosti. Za boj proti širjenju COVID-19 so bili izvedeni številni nacionalni ukrepi, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na delovna mesta in se vozijo na delo.

Od izbruha COVID-19 so delavci v številnih sektorjih (med njimi večinoma ženske) še naprej fizično prisotni na delovnem mestu, na fronti, v boju proti virusu, na primer v zdravstvu, čistilni industriji in trgovini. V okviru drugega vala okužbe so vlade opustile ukrepe za zaustavitev in vzpostavile nadzorovan ponovni prevzem dela in dostop do delovnega mesta. Uspeh strategije izstopa iz EU bo v veliki meri odvisen od oblikovanja učinkovitih politik, ki ustrezajo varnosti in zdravju pri delu.

Ukrepi za varnost in zdravje pri delu z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami nudijo praktično podporo za vrnitev na delovno mesto. Ključno je sodelovanje sindikatov pri razvoju takšnih ukrepov. Ustrezni preventivni ukrepi delodajalcev bodo pripomogli k varni in zdravi vrnitvi na delovno mesto po zmernosti ukrepov zadrževanja, zlasti ukrepov fizičnega oddaljevanja in razpoložljivosti osebne zaščitne opreme. Prispevajo tudi k izkoreninjenju prenosa COVID-19.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Hitro sprejetje odločitve Evropske komisije o vključitvi Covid-19 na seznam bioloških dejavnikov v Prilogi III k Direktivi 2000/54 / ES o zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.
  2. Priznanje Covid-19 kot poklicne bolezni v vseh sektorjih in vsem delavcem, ne glede na njihov status.
  3. Spremljanje in okrepitev prenosa direktiv 2017/2398, 2019/130 in 2019/983 ter izvrševanje veljavnega pravnega reda EU.
  4. Razviti in uresničevati naše zahteve glede ničesar, povezanega z delom, vključno z razvojem ocen tveganja in revizijo direktive o azbestu.
  5. Nadaljevati z izvajanjem direktiv EU o psihosocialnih tveganjih (PSR) in mišično-skeletnih boleznih (MSD).

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Razviti in uresničevati strategijo ničelne tolerance smrtnih nesreč in preprečevanja nesreč pri delu. „Vizija nesreč s smrtnim izidom“ v prihodnji strategiji EU za varnost in zdravje pri delu.
  2. Kartiranje vloge predstavnikov zaposlenih in ocena učinkovitosti sindikalnih pravic za zagotovitev dejanskega uveljavljanja zakonodaje EU o varnosti in zdravju na delovnem mestu.
  3. Razviti enotno / enotno standardno metodologijo in skupni informacijski sistem v EU o: poročanju o poklicnih nesrečah, informacijah o zavarovalnih sistemih za poklicne nesreče in bolezni ter izmenjavi dobrih praks.