Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

HOME / I. poglavje / Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

Načelo 1

Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

Zagotavljanje, da bodo kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje pravica in enakost, dostopni vsem učencem in delavcem  ključnega pomena. 52 milijonov odraslih v Evropi je nizko kvalificiranih, več držav pa ima tretjino delavcev zelo nizko raven osnovne pismenosti in računanja. Nadgrajevanje in prekvalifikacija odraslih v Evropi je zato družbena odgovornost, brezposelni in delavci pa potrebujejo učinkovito podporo na trgu dela  za pravičnejše tehnološke in zelene prehode.

Skupni projekti, ki jih vodijo socialni partnerji EU in a Skupna izjava zagotoviti dokaz, da se dostopnost izobraževanja zaposlenih zelo razlikuje na enotnem trgu, odvisno od pogodbenega statusa, spola in socialno-ekonomskega ozadja delavcev, pravice do usposabljanja pa se razlikujejo glede na različne velikosti podjetij, panog in storitev, javnih in zasebnih podjetij, in geografska območja v Evropi.  S sprejetjem tega načela bi bilo treba preučiti tudi odpravo diskriminacije na podlagi zaposlitvenega statusa in upoštevati učinek, ki ga ima na boj proti neenakosti in spodbujanje vključevanja žensk na trg dela.

Bistveno je podpreti izvajanje prvega načela stebra z trajnostne javne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, izboljšuje s postopkom evropskega semestra in jasnimi cilji v okviru socialnega pregleda,  in s strani podjetij, ki prevzemajo finančno odgovornost za usposabljanje delavcev,  Povezava med ESS + in izvajanjem EPSR je jasna. Vendar finančna obveznost sama po sebi ne zadostuje. V pogajanjih za naslednji večletni finančni okvir (2021–2027) obstaja predlog, ki bi lahko povzročil dvojno zmanjšanje porabe s strani Evropskega socialnega sklada + (ESS +) kot rezultat ukinitve obstoječega 23.1% najmanjšega deleža financiranja kohezijske politike ki ga morajo države članice porabiti za projekte ESS +. ESS + je treba uporabljati tako, da bodo vsi delavci na vseh ravneh usposobljenosti deležni visokokakovostnega vključujočega usposabljanja zaposlenih in plačanega izobraževalnega dopusta, ki vodi do kvalifikacij.

Vsaka država članica EU bi morala Zajamčiti dostop in pravico do določb o izobraževanju in usposabljanju za vse starostnike, države, v katerih ta pravica ni zagotovljena, pa bi morale v okviru učinkovitega socialnega dialoga s socialnimi partnerji izvajati prvo načelo. Ukrepi držav članic bi si morali prizadevati za povečanje sposobnosti delavcev za dostop do kakovostnega in vključujočega usposabljanja v zvezi s poklicnimi in osnovnimi veščinami ter ključnimi kompetencami, vključno z digitalnimi veščinami, skozi celotno delovno življenje. Najboljša praksa kaže na dodano vrednost sindikatov pri oblikovanju pravilnega pristopa k usposabljanju in nadaljnjemu izobraževanju delavcev, ne glede na zaposlitveni status, in ob upoštevanju vidika spola.

Pobuda na ravni EU za vzpostavitev „individualnih učnih računov“ za delovno sposobne ljudi je lahko eno od orodij, ki lahko pomagajo zagotoviti te pravice in lahko dobra rešitev za prenos pravic do usposabljanja. Ker pa tema vpliva na delovne pogoje in kolektivna pogajanja v mnogih državah članicah, Evropska komisija ne bi smela nadaljevati s pripravo predloga, ne da bi v postopek vključila socialne partnerje. Vsaka pobuda mora kombinirati individualni dostop do usposabljanja s kolektivnimi pravicami, da se zagotovi, da posamezni računi za usposabljanje spadajo pod skupno odgovornost delodajalcev in oblasti v skladu z nacionalno prakso. Pobuda na ravni EU bi morala določiti minimalne standarde, hkrati pa v celoti spoštovati nacionalne sisteme usposabljanja in vlogo socialnih partnerjev ter v celoti spoštovati obstoječe kolektivne pogodbe in nacionalne prakse v tem sektorju. Socialna zaščita lahko posreduje za vzpostavitev financiranja načela 1, vendar mora iti z roko v roki z večjo zaščito pri delu, vključno z večjo zaščito pred (kolektivno) odpovedjo. V nasprotnem primeru bi delodajalce spodbudili, naj se odločijo za odpuščanja, namesto da bi vlagali v lastno delovno silo, da bi skupaj preživeli prehod.

Ukrepi, ki določajo minimalno prag pravic

  1. Pobuda EU o ustanovitvi individualnih učnih računov za delovno sposobne ljudi
  2. Priporočilo za vzpostavitev pravice do usposabljanja, ki vodi do kvalifikacij in potrjevanja / priznavanja spretnosti in kompetenc.
  3. Nadaljevanje izvajanja priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostno in učinkovito vajeništvo
  4. Ukrepi za pripravništvo, ki delodajalce obvezujejo k podpisu pogodbe o pripravništvu na začetku prakse.
  5. Spodbujati kolektivna pogajanja za določitev finančnih prispevkov delodajalcev za pravico zaposlenih do izobraževanja in plačanega izobraževalnega dopusta.

Ukrepi, ki vzpostavljajo konvergenco življenjskih in delovnih razmer navzgor

  1. Spremljajte in merite dostop zaposlenih do usposabljanja, da dosežete minimalno število dni na delavca in naložbe delodajalcev v usposabljanje njihovih delavcev.
  2. Zadostna sredstva EU za podporo razvoju spretnosti in vseživljenjskega učenja.
  3. Kazalniki spremljanja: naložbe podjetij na zaposlenega v primerjavi s plačnimi agregati za poklicno usposabljanje, ki so na voljo zaposlenim.
  4. Zagotoviti vladno podporo sindikatom za zagotavljanje informacij delavcem na ravni podjetja o možnostih usposabljanja
  5. Zagotoviti učinkovito podporo nizkokvalificiranim delavcem pri dostopu do usposabljanja o ključnih kompetencah, osnovnih spretnostih in poklicnih spretnostih.

Enakost med spoloma

Enakost med spoloma

HOME / I. poglavje / Enakost med spoloma

Načelo 2

Enakost med spoloma

Razlike v zaposlovanju se ne zmanjšujejo in velike razlike med državami članicami ostajajo. Skupna izboljšanja razlik v zaposlovanju se povezujejo z vse večjimi razlikami v razlikah v plačah in pokojninah med spoloma. Spremljanje Eurostata in SDG kaže na pomanjkljivosti žensk, ki nosijo breme oskrbe v gospodinjstvu. Medtem ko ženske dosegajo boljše rezultate v izobraževanju, je njihova poklicna kariera manj uspešna kot moška. Ženske prevladujejo v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so izobraževanje, oskrba, storitve in trgovina na drobno, kljub temu pa je njihovo delo vrednoteno manj kot delo moških, tako v istem sektorju kot med sektorji. Populistične sile ogrožajo napredek, ki ga je evropska družba dosegla v zadnjih nekaj desetletjih. To bi lahko ogrozilo udeležbo žensk na trgu dela (ki je že precej neenakomerno po vsej EU) in vplivalo na potencialno rast EU.

Cilj EU je doseči popolno enakost spolov, polno enakost plačil za enako delo in delo enake vrednosti ter enakopravno delitev poklicnih in družinskih odgovornosti med moškimi in ženskami.

V teh okoliščinah ETUC zagovarja a zakonodajna pobuda za boj proti razlikam v plačah med spoloma, ki bi odpravile pomanjkljivosti sedanjega pravnega reda EU. ETUC zahteva pravno zavezujoče ukrepe za preglednost plačil, ki vodijo k zbliževanju zakonodaj med državami članicami  bolje odpraviti razlike v plačilu med spoloma.

ETUC zahteva tudi bistveno direktivo, ki bi zagotovila zastopanost žensk iz vseh okolij v izvršnih in neizvršnih odborih podjetij v zavezujoči kvoti 40%.

Prav tako je priporočljivo izdati a Priročnik za izvajanje Direktive o ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja. Takšen vodnik bi moral spodbujati prenos direktive EU z medprofesionalnimi sporazumi na način, ki bi skrajšal čas med sprejetjem direktive in njeno nadaljnjo uporabo.

Evropski semester bi moral na podlagi Agende 2030 - in ciljev trajnostnega razvoja glede revščine, enakosti spolov in dostojnega dela - spremljati in podpirati naložbe v ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, zapolniti vrzel med spoloma glede števila izgubljenih delovnih dni zaradi družinske oskrbe in se osredotočiti na zmanjšanje razlik med spoloma v pokojninskem dohodku. Priporočila za evroobmočje in smernice za posamezne države bi morale ustvariti optimalne pogoje za javne naložbe v cenovno ugodne in kakovostne otroške ustanove.

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Direktiva o preglednosti plač med spoloma - enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti
  2. Izvajanje direktive o ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja
  3. Pravne pobude za zagotovitev enakosti spolov in raznolikosti v upravnih odborih podjetij (npr. Odobritev direktive o ženskah v nadzornih odborih).
  4. Uporaba podatkov na podlagi spola in indeksa enakosti spolov ter ocenjevanje vpliva politike z vidika spola.
  5. Podpirati pristop EU k Istanbulski konvenciji za boj proti nasilju nad ženskami + ratifikacija in izvajanje konvencije ILO št. 190

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Usmerite in odpravite neravnovesja v pokojninskem dohodku.
  2. V zvezi s cilji trajnostnega razvoja 5 in 8 se ustvarjajo nova merila za uravnoteženje poklicnega in zasebnega življenja. Napredovanje žensk na visoke vodstvene položaje v podjetjih.
  3. V okviru semestra z uporabo indeksa enakosti spolov. Ocenjevanje izvajanja DOP z vidika spola.
  4. Omejiti ločevanje spolov na trgu dela z izmenjavo izkušenj iz komunikacijskih strategij za premagovanje spolnih stereotipov v izobraževanju in usposabljanju.

enake možnosti

enake možnosti

HOME / I. poglavje / Enake priložnosti

Načelo 3

enake možnosti

Dostop do priložnosti je pogosteje odvisen od posebne skupine, ki ji delavec pripada. Cilj je vključiti politiko za odpravo diskriminacije (naknadno) skupaj s proaktivnimi politikami, ki zagotavljajo enake možnosti (predhodne). Zmanjšanje zaščite na delovnem mestu povečuje diskriminacijo pri delu. Ukrepi, ki blažijo sankcije proti nepoštenim odpuščanjem, zmanjšujejo moč sindikatov (ali svetov delavcev) na delovnem mestu ali širijo nestandardne pogodbe o delu, slabijo sedanji protidiskriminacijski pravni red, ki predvideva stroge sankcijske sisteme.

Izključenost trga dela ali premajhna uspešnost določenih skupin ogroža ekonomsko in socialno stabilnost. Diskriminacija zato ga je treba spremljati in poročati, zlasti LGBTQI *, za katere obstajajo vrzeli glede zaščite v nacionalni zakonodaji. Spodbujati je treba enake možnosti z uporabo kazalnikov gospodarske uspešnosti. Pravna sredstva bi morala izhajati iz okrepljenega pravnega okvira. Odpraviti bi morali diskriminatorne prakse na delovnih platformah. Takšne prakse se lahko odvrnejo zaradi nadzora sindikatov. Sindikati so take tendence že obsojali, predvsem v okviru diskriminacije delavcev glede njihovega dostopa do "koncertov", potem ko so sprejeli kakršne koli kolektivne ukrepe. Kolektivna pogajanja kažejo naprej za boljšo zaščito LGBTQI * na delovnem mestu.

Morda bi bila primernejša horizontalna direktiva o nediskriminaciji, čeprav Svet do danes ni soglasja. Enake možnosti je treba zagotoviti tudi prosilcem za azil, ki so trenutno izključeni s področja uporabe protidiskriminacijskih direktiv. Posebej pomembna je uporaba materialnih in nematerialnih virov za krepitev javnega diskurza proti ksenofobiji in rasizmu.

Socialni partnerji lahko skupaj ali enostransko razvijejo orodja za prepoznavanje, preprečevanje in sankcioniranje diskriminacije, pri čemer se osredotočajo na aktivne ukrepe za prikrajšane skupine. Lahko vzpostavijo tesnejše sodelovanje z nacionalnimi organi za enakost in gradijo na razvoju Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

Ukrepi, katerih cilj je določiti minimalno dno pravic v EU, enake pogoje na enotnem trgu

  1. Horizontalna direktiva o nediskriminaciji, ki priznava, preprečuje in sankcionira diskriminacijo.
  2. Odstraniti odstopanja od veljavne direktive o diskriminaciji za državljane tretjih držav, ki iščejo zaščito.
  3. Prihajajoče priporočilo Sveta o enakosti, vključenosti in udeležbi Romov.
  4. Prihajajoča nova strategija EU o invalidnosti.

Ukrepi, katerih cilj je vzpostavitev konvergence navzgor v življenjskih in delovnih pogojih

  1. Sindikalno orodje za prepoznavanje, preprečevanje in sankcioniranje diskriminacije; podpirati organe za enakost in graditi na raziskavah in rezultatih FRA.
  2. Inovativna komunikacijska strategija in kampanje proti ksenofobiji
  3. Poudarjanje povezav med sindikalnimi pravicami, delovno zakonodajo ter enakostjo in nediskriminacijo, začenši s praksami kolektivnih pogajanj.

Aktivna podpora zaposlovanju

Aktivna podpora zaposlovanju

HOME / I. poglavje Aktivna podpora zaposlovanju

Načelo 4

Aktivna podpora zaposlovanju

Zagotavljanje, da bodo kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje pravica in enakost, dostopni vsem učencem in delavcem  ključnega pomena. 52 milijonov odraslih v Evropi je nizko kvalificiranih, več držav pa ima tretjino delavcev zelo nizko raven osnovne pismenosti in računanja. Nadgrajevanje in prekvalifikacija odraslih v Evropi je zato družbena odgovornost, brezposelni in delavci pa potrebujejo učinkovito podporo na trgu dela  za pravičnejše tehnološke in zelene prehode.

Skupni projekti, ki jih vodijo socialni partnerji EU in a Skupna izjava zagotoviti dokaz, da se dostopnost izobraževanja zaposlenih zelo razlikuje na enotnem trgu, odvisno od pogodbenega statusa, spola in socialno-ekonomskega ozadja delavcev, pravice do usposabljanja pa se razlikujejo glede na različne velikosti podjetij, panog in storitev, javnih in zasebnih podjetij, in geografska območja v Evropi.  S sprejetjem tega načela bi bilo treba preučiti tudi odpravo diskriminacije na podlagi zaposlitvenega statusa in upoštevati učinek, ki ga ima na boj proti neenakosti in spodbujanje vključevanja žensk na trg dela.

Bistveno je podpreti izvajanje prvega načela stebra z trajnostne javne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, izboljšuje s postopkom evropskega semestra in jasnimi cilji v okviru socialnega pregleda,  in s strani podjetij, ki prevzemajo finančno odgovornost za usposabljanje delavcev,  Povezava med ESS + in izvajanjem EPSR je jasna. Vendar finančna obveznost sama po sebi ne zadostuje. V pogajanjih za naslednji večletni finančni okvir (2021–2027) obstaja predlog, ki bi lahko povzročil dvojno zmanjšanje porabe s strani Evropskega socialnega sklada + (ESS +) kot rezultat ukinitve obstoječega 23.1% najmanjšega deleža financiranja kohezijske politike ki ga morajo države članice porabiti za projekte ESS +. ESS + je treba uporabljati tako, da bodo vsi delavci na vseh ravneh usposobljenosti deležni visokokakovostnega vključujočega usposabljanja zaposlenih in plačanega izobraževalnega dopusta, ki vodi do kvalifikacij.

Vsaka država članica EU bi morala Zajamčiti dostop in pravico do določb o izobraževanju in usposabljanju za vse starostnike, države, v katerih ta pravica ni zagotovljena, pa bi morale v okviru učinkovitega socialnega dialoga s socialnimi partnerji izvajati prvo načelo. Ukrepi držav članic bi si morali prizadevati za povečanje sposobnosti delavcev za dostop do kakovostnega in vključujočega usposabljanja v zvezi s poklicnimi in osnovnimi veščinami ter ključnimi kompetencami, vključno z digitalnimi veščinami, skozi celotno delovno življenje. Najboljša praksa kaže na dodano vrednost sindikatov pri oblikovanju pravilnega pristopa k usposabljanju in nadaljnjemu izobraževanju delavcev, ne glede na zaposlitveni status, in ob upoštevanju vidika spola.

Pobuda na ravni EU za vzpostavitev „individualnih učnih računov“ za delovno sposobne ljudi je lahko eno od orodij, ki lahko pomagajo zagotoviti te pravice in lahko dobra rešitev za prenos pravic do usposabljanja. Ker pa tema vpliva na delovne pogoje in kolektivna pogajanja v mnogih državah članicah, Evropska komisija ne bi smela nadaljevati s pripravo predloga, ne da bi v postopek vključila socialne partnerje. Vsaka pobuda mora kombinirati individualni dostop do usposabljanja s kolektivnimi pravicami, da se zagotovi, da posamezni računi za usposabljanje spadajo pod skupno odgovornost delodajalcev in oblasti v skladu z nacionalno prakso. Pobuda na ravni EU bi morala določiti minimalne standarde, hkrati pa v celoti spoštovati nacionalne sisteme usposabljanja in vlogo socialnih partnerjev ter v celoti spoštovati obstoječe kolektivne pogodbe in nacionalne prakse v tem sektorju. Socialna zaščita lahko posreduje za vzpostavitev financiranja načela 1, vendar mora iti z roko v roki z večjo zaščito pri delu, vključno z večjo zaščito pred (kolektivno) odpovedjo. V nasprotnem primeru bi delodajalce spodbudili, naj se odločijo za odpuščanja, namesto da bi vlagali v lastno delovno silo, da bi skupaj preživeli prehod.

Ukrepi, ki določajo minimalno prag pravic

  1. 1. Pobuda EU o ustanovitvi individualnih učnih računov za delovno sposobne ljudi
  2. Priporočilo za vzpostavitev pravice do usposabljanja, ki vodi do kvalifikacij in potrjevanja / priznavanja spretnosti in kompetenc.
  3. Nadaljevanje izvajanja priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostno in učinkovito vajeništvo
  4. Ukrepi za pripravništvo, ki delodajalce obvezujejo k podpisu pogodbe o pripravništvu na začetku prakse.
  5. Spodbujati kolektivna pogajanja za določitev finančnih prispevkov delodajalcev za pravico zaposlenih do izobraževanja in plačanega izobraževalnega dopusta.

Ukrepi, ki vzpostavljajo konvergenco življenjskih in delovnih razmer navzgor

  1. Spremljajte in merite dostop zaposlenih do usposabljanja, da dosežete minimalno število dni na delavca in naložbe delodajalcev v usposabljanje njihovih delavcev.
  2. Zadostna sredstva EU za podporo razvoju spretnosti in vseživljenjskega učenja.
  3. Kazalniki spremljanja: naložbe podjetij na zaposlenega v primerjavi s plačnimi agregati za poklicno usposabljanje, ki so na voljo zaposlenim.
  4. Zagotoviti vladno podporo sindikatom za zagotavljanje informacij delavcem na ravni podjetja o možnostih usposabljanja
  5. Zagotoviti učinkovito podporo nizkokvalificiranim delavcem pri dostopu do usposabljanja o ključnih kompetencah, osnovnih spretnostih in poklicnih spretnostih.